Franja

sadn|i (-a, -o) Obst-, Frucht- (gosti sok der Obstdicksaft, bonbon das/der Fruchtbonbon, čaj der Früchtetee, dan der Obsttag, ekstrakt der Fruchtextrakt, vrt der Obstgarten, jogurt das/der Fruchtjoghurt, kis der Obstessig, kolač Fruchtkuchen, Obstkuchen, liker Fruchtlikör, mošt der Obstmost, okus der Fruchtgeschmack, sladkor der Fruchtzucker, sok der Fruchtsaft, Obstsaft, škodljivec agronomija in vrtnarstvo der Obstschädling, drevesnica die Obstbaumschule, gniloba agronomija in vrtnarstvo die Fruchtfäule, kaša das Fruchtmus, Obstmus, kislina Fruchtsäure, konzerva Obstkonserve, letina die Obsternte, mezga/pulpa das Fruchtmark, Obstmark, solata der Obstsalat, sorta die Obstsorte, stiskalnica die Fruchtpresse, torta die Obsttorte, vino der Obstwein)

sírupast (-a -o) adj. sciropposo:
sirupast okus sciropposità

skváriti (nravno) pervertir, depravar, corromper ; (kupčijo) arruinar el negocio ; (veselje) turbar ; (zrak) viciar

skvariti okus estragar el gusto
skvariti si želodec arruinar (ali estropear) el estómago, coger una indigestión

slab (-a, -o)

1. dan, okus, rezultat, spomin, hrana, partija, vidljivost, izgovarjava, delo, srce, oči: schlecht
slab občutek ein schlechtes/ungutes Gefühl, das [Mißbehagen] Missbehagen
okus hrane, počutje: übel (imeti slab okus übel schmecken)

2. po značaju: schlecht, zelo: grundschlecht; böse

3. rezultat ipd.: (ne preveč dober) schlecht, mäßig, mittelmäßig

4. zelo slab: rezultat, delo, življenje ipd.: miserabel, elend, skrajno: hundsmiserabel, hundeelend, [gräßlich] grässlich; počutje, vreme, volja: mies
obupno slab grottenschlecht

5. (šibek) schwach
telesno slab schwach auf den Beinen

6.
slabih 30/100 knapp (30/100)

7.
slab za … -feindlich
(matere mütterfeindlich, otroke kinderfeindlich, družine familienfeindlich)

8.
imeti slaba pljuča schwach auf der Lunge/Brust sein ➞ → slabo počutje, slabo ravnanje, slabo razpoloženje itd.

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

sládek sweet; sugared; honeyed; syrupy

sládek kot méd as sweet as honey
sládki grah sweet pea
sládki koren botanika liquorice
sládka voda fresh water
imeti sládek okus to taste sweet, to have a sweet taste

sládek doux ; (oslajen) sucré ; figurativno suave, doucereux, mielleux

sladko vino vin doux
sladka voda (rek) eau douce (des rivières)
imeti sladek okus avoir un goût sucré (ali suave)
imam rad sladko kavo j'aime le café sucré
sladko sanjati faire de beaux rêves

sládek dulce ; (oslajen) endulzado, dulcificado; azucarado ; fig dulce, meloso, melifluo , fam almibarado

sladke besede palabras f pl melosas
imeti sladek okus tener sabor dulce
sladko sanjati tener dulces sueños
postati sladek dulcificarse

sladoled samostalnik
(sladica) ▸ fagylalt, jégkrém

slam|a ženski spol (-e …) das Stroh (koruzna Maisstroh, pšenična Weizenstroh, riževa Reisstroh)
bala slame der Strohballen
kopica/kup slame der Strohhaufen
zvezdica iz slame der Strohstern
goreti kot slama brennen wie Stroh
na slami im Stroh
imeti okus kot bi slamo jedel schmecken wie Stroh
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
mlatiti prazno slamo leeres Stroh dreschen
s slamo krit gradbeništvo, arhitektura strohgedeckt
stiskalnica za slamo die Strohballenpresse

slán (-a -o) adj.

1. salato, salmastro, salso:
slan okus sapore salato; salato, salmastro
imeti slan okus sapere di salmastro
slane palčke salatini
slane preste ciambelline salate
pren. ne zaslužiti niti za slan krop guadagnare pochissimo, non aver di che mangiare

2. salato:
slani izviri sorgenti salate
slana puščava deserto salato

3. pren. (nespodoben, neprimeren) volgare, sguaiato

4. pren. (zelo visok) salato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slana sardela, slan sardon sardella sotto sale
geol. slani vrelec salinella

slivov pridevnik
1. (v kulinariki) ▸ szilva-, szilvás
2. (o drevesu) ▸ szilva-
3. (o plodu) ▸ szilva-
4. (o barvi) ▸ szilva-Kombinacija srebrne in nekakšne slivove barve za moj okus ni ravno najboljša, je pa znosna. ▸ Az ezüst és a szilvaszín kombinációja nem felel meg a legjobban az ízlésemnek, de elviselhető.

sod¹ [ó] moški spol (-a …) das [Faß] Fass, die Tonne (aluminijast [Aluminiumfaß] Aluminiumfass, skladiščni [Lagerfaß] Lagerfass, za pivo [Bierfaß] Bierfass, za deževnico Regentonne, [Regenfaß] Regenfass, vinski [Weinfaß] Weinfass)
figurativno sod smodnika das [Pulverfaß] Pulverfass
sod brez dna figurativno ein [Faß] Fass ohne Boden
… soda [Faß] Fass-
(dno der [Faßboden] Fassboden, obroč das [Faßband] Fassband, vino iz der [Faßwein] Fasswein)
na sode/v sodih [faßweise] fassweise, fässerweise
skladišče sodov das [Faßlager] Fasslager
obroč na sodu der [Faßreifen] Fassreifen
okus po sodu der [Faßgeschmack] Fassgeschmack
vretje v sodu die [Faßgärung] Fassgärung
imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
to je izbilo sodu dno figurativno das schlägt dem [Faß] Fass den Boden aus

todôben (-bna -o) adj. (tedanji) di allora, del tempo:
todoben okus gusti del tempo

ust|a¹ srednji spol množina der Mund
otroška usta Kindermund (tudi figurativno)
dihanje skozi usta die Mundatmung
maska za usta der Mundschutz
dihanje usta na usta die Mund-zu-Mund-Beatmung, die Atemspende
dihanje usta na nos Mund-zu-Nase-Beatmung
izpiranje ust das Mundspülen
kotiček ust der Mundwinkel
celična usta (citostom) Zellmund
sesalna usta Saugmund
(gobec) das Maul
|
umazana usta figurativno das Schandmaul
lačna usta množina hungrige Mäuler
ena usta količina: das Mundvoll
usta v obliki srca [Kußmund] Kussmund
zaklenjena usta figurativno ein [Schloß] Schloss vor dem Mund
ki se mu ne ljubi ust odpreti mundfaul
zamašitev ust die Knebelung
stisnjenih ust verkniffen
našobiti usta den Mund spitzen; einen Schmollmund machen
opeči si usta sich den Mund verbrennen
razvleči usta ein Froschmaul ziehen
zamašiti usta den Mund stopfen
z zatičem: knebeln
zapreti usta figurativno den Mund verbieten; über den Mund fahren
na široko odpirati usta figurativno eine große Lippe riskieren
samo da ust odpre, že laže er lügt, wenn er den Mund auftut
pripeljati eno čez usta über den Mund fahren
iz ust aus dem Mund
figurativno vzeti (besedo) iz ust (das Wort) aus dem Mund nehmen; vorgreifen; misliti enako: aus der Seele sprechen
zadah iz ust der Mundgeruch
dati k ustom an die Lippen führen
nesti k ustom an den Mund setzen
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
figurativno hvaliti na vsa usta über den grünen Klee loben
režati se na vsa usta über das ganze Gesicht lachen
na ustih med, v srcu led Honig auf dem Mund, Galle im Herzen
pena na ustih figurativno der Geifer
s peno na ustih mit Schaum vor dem Mund
viseti komu na ustih figurativno (jemandem) auf den Lippen hängen
od ust do ust von Mund zu Mund
od ust si pritrgati vom Munde absparen, sich am eigenen Leibe ersparen
figurativno iti od ust do ust die Runde machen
držati pred usti vorhalten
preko ust (oralno) oral
skozi usta medicina (peroralen) peroral
v usta in den Mund
figurativno iz rok v usta aus der Hand in den Mund
živeti: von der Hand in den Mund (leben)
figurativno prileteti v usta pečene piške: ins Maul fliegen
v ustih im Mund
obračati besede v ustih das Wort im Munde herumdrehen, im Mund umdrehen
okus v ustih der Nachgeschmack
raztopiti se v ustih auf der Zunge zergehen
zamašek/zatič v ustih der Knebel
roditi se z zlato žlico v ustih mit einem silbernen/goldenen Löffel im Mund geboren sein
brati z ust von den Lippen lesen
zijati z odprtimi usti mit offenem Munde dastehen
žvečiti s polnimi usti mampfen
sinhroniziran z usti film: lippensynchron

vanilijev (-a, -o) Vanille- (okus der Vanillegeschmack, puding der Vanillepudding, sladkor der Vanillezucker, sladoled das Vanilleeis)
vanilijeve barve vanille

víno wine

čisto víno unmixed wine
novo (mlado) víno new wine
buteljčno víno bottled wine
suho víno dry wine
sladko víno sweet wine
z vodo mešano víno wine mixed with water
palmovo víno palm wine
ribezljevo víno currant wine
črno víno red wine
kuhano víno mulled wine
peneče se víno sparkling (ali effervescent) wine
močno víno heady (ali full-bodied) wine
izbrana vína choice wines pl
ponarejeno víno adulterated wine
žlahtna vína vintage wines pl
víno (naravnost) iz soda wine from the wood
letnica vína vintage
vrsta vína kind of wine
aroma vína bouquet
moč vína body of a wine
usedlina vína lees pl
okus po vínu vinous flavour
pokušnja vína wine tasting, wine sampling
pokuševalec vína winetaster
desertno víno dessert wine
namizno víno (navadno víno) table wine
maloprodaja vína retail wine trade
trgovina z vínom wine trade, wine business
trgovec z vínom wine merchant, wine dealer
poznavalec vína connoisseur of wine, oenologist
ponarejeválec (ponarejanje) vína adulterator (adulteration) of wine
(velik) pivec vína winebibber, pogovorno slabšalno wino
steklenica za víno wine bottle
to víno gre v glavo this wine goes to the head
víno mi prija wine agrees with me
víno mu je stopilo v glavo the wine has gone to his head
ojačiti víno z dodatkom alkohola to fortify a wine
naliti komu čistega vína (figurativno) to tell someone the plain truth

višnja samostalnik
1. Prunus cerasus (drevo) ▸ meggyfa
2. (plod) ▸ meggy

zagreni|ti (-m) greniti

1. (imeti grenek okus) bitter schmecken, priokus: einen bitteren Nachgeschmack haben

2. komu kaj (jemandem etwas) vergällen
zagreniti komu življenje (jemandem) das Leben schwer machen

zbanalizírati (-am)

A) perf. banalizzare; volgarizzare, involgarire

B) zbanalizírati se (-am se) perf. refl. banalizzarsi; involgarirsi:
okus poslušalcev se je zbanaliziral il gusto degli ascoltatori si è banalizzato