-
ùskinuti -nēm odtrgati, utrgati
-
wegreißen* odtrgati; aus den Händen: iztrgati; Hochwasser einen Teil der Straße: odnesti
-
whisk off prehodni glagol
odtrgati, iztrgati; hitro odvesti, odpeljati
-
wring off prehodni glagol
iztrgati, odtrgati, odviti
-
відірва́ти -рву́ док., odtŕgati -am dov.
-
відлама́ти -ма́ю док., odlomíti -lómim dov., odtŕgati -am dov.
-
отдирать, отодрать odtrg(ov)ati; premlatiti;
о. за уши (po)vleči za ušesa
-
отрывать, оторвать2 odtrgovati, odtrgati: pren. ločiti;
с руками о. zelo rad vzeti; potegovati se
-
отхватывать, отхватить odsek(ov)ati, odrez(ov)ati, odtrgati; (u)grabiti, ujeti; spretno izvesti, oddrdrati
-
отшить odtrgati (pritrjeno, pribito); nehati šivati;
отшили мы его pokazali smo mu vrata
-
отщипывать, отщипнуть odščipa(va)ti, odščipniti, odtrgati
-
расшивать, расшить (raz)parati, odtrgati; z vezeninami okrasiti;
р. узкое место (vulg.) napraviti prostor, odstraniti ovire
-
скалывать, сколоть
1. odtrgati (s sekiro), odklati
2. spenjati, speti (z bucikami)
-
сносить, снести1 odnašati, odnesti, odtrgati; prenašati, prenesti (nesrečo), (pre)trpeti;
с. дом hišo podirati, podreti;
-
урва́ти урву́ док., odtŕgati -am dov.
-
arramblar s silo odtrgati
arramblar con todo prek vsega iti
-
ausbrechen*
1. lomiti, odlomiti, izlomiti (intransitiv se), ein Fenster, eine Tür (durchbrechen) prebiti Früchte: pobirati, Triebe: odstranjevati, Rüben: ruvati
2. den Mageninhalt, ein Vulkan Lava: izbruhati, bruhati (zu ... beginnen) izbruhniti, Vulkan: začeti bruhati in Gelächter, Tränen: bruhniti v (smeh, jok)
3. ein Felsen: odtrgati se
4. aus einem Gefängnis: pobegniti; Gase: uhajati
5. (verlassen) aus einer Gemeinschaft, Koalition: zapustiti (skupnost, koalicijo)
-
čȁpnuti -nēm
1. ekspr. zagrabiti, odškrcniti, odlomiti košček, odtrgati košček: on čapnu burek kod furundžije
2. čofniti: čapnuti u vodu
-
démarrer [-mare] verbe intransitif, automobilisme startati, zagnati se z mesta; začeti delovati (funkcionirati); marine odpluti; odtrgati se od vrvi; verbe transitif odvezati, oprostiti od vrvi; automobilisme pognati v tek; odpremiti (vlak); figuré, familier začeti
démarrer de quelque chose opustiti kaj
se démarrer dvigniti sidro; odtrgati se; razvezati se (vozel)
la voiture démarra avto je odpeljal
ne pas démarrer de quelque chose ne se znebiti česa, ne se ločiti od česa
il ne veut pas démarrer de son projet noče opustiti svojega načrta
mon affaire commence à démarrer moja zadeva je prišla v tek
démarrer sa voiture pognati avto z mesta
démarrer un travail začeti delo
ça démarre lentement (figuré) počasi gre stvar naprej
-
déraper [-rape] verbe intransitif, automobilisme zdrsniti, spodrsniti; odtrgati se (sidro)
la voiture a dérapé dans un virage avto je zaneslo v ovinku
mes semelles ont dérapé sur le bitume podplati so mi spodrsnili na asfaltu
j'ai dérapé spodrsnilo mi je