Franja

tefèrič m (t. teferrüč, ar.)
1. zabava, oddih v naravi, izlet v naravo, piknik: ići na teferič
2. lepa razgledna tocka: Trebeviću, visok teferiču, sa tebe se vidi Sarajevo

tourisme [turism] masculin tujski promet, turizem; potovanje za oddih, za zabavo

tourisme collectif, individuel skupinski, posamični turizem
tourisme de sports d'hiver zimski turizem
agence féminin, bureau masculin de tourisme turistična agencija
avion masculin, voiture féminin de tourisme (zasebni) turistični avion, avto
office masculin du tourisme turistični urad
publicité féminin de tourisme tujsko prometna propaganda
faire du tourisme potovati za oddih, za zabavo, razvedrilo

Vergnügungsreise, die, potovanje za razvedrilo/oddih

gestō -āre -āvī -ātum (intens. glag. gerere)

I. trans.

1. nesti, nositi, (na sebi ali v sebi) imeti: VELL., SUET., LACT., puerum in manibus TER., caput ... adfixum gestari iussit in pilo CI., non obtunsa adeo gestamus pectora V., neque iam livida gestat armis brachia H., lecticā gestare aquam H., hastati spicula gestabant L., g. laevā taurorum tergora septem O. ščit iz sedmerih bikovih kož, quae (electra) ... nuribus mittit gestanda (kot nakit) Latinis O., g. dorso sicut iumenta onera CU., gemmam digito PLIN., g. in utero (sc. partum) PLIN. noseča ali breja biti; pass. gestari (z abl. instrumenti curru, vehiculo, lecticā) dati se voziti, – nesti, – nositi (v oddih), voziti (peljati) se: nunc gestemur SEN. PH. dajmo se zdaj nesti v nosilnici, gestari non vehiculo, sed equo PLIN. IUN. ne voziti se, ampak jezditi (jahati); pren.: gestare aliquem in sinu ali in oculis TER. imeti koga pri srcu, zelo ljubiti ga, meum animum gestas PL. moje mišljenje poznaš, ferrum et scopulos gestare in corde O. = trdosrčen (neusmiljen) biti.

2. dobavljati: ex urbe atque Italia inritamenta gulae gestabantur T.

3. metaf. prinašati, skrivaj (kot novico) naznanjati, ovajati: crimina PL., verba, vitia SEN. PH. –

II. intr. dati se nositi, – voziti: SUET.

Jamajka samostalnik
(država) ▸ Jamaica

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

morātor -ōris, m (nom. sg. iz glag. morārī)

1. obotavljivec, omahovalec (oseba), poseb. zaostajalec, zapoznelec, zamudnik, mudljivec, upehanec: Persarum moratores Cu., L. idr.

2. zavlačevalec, odlašalec, mudilec, zadrževalec: publici commodi L.; occ. zavlačevalec = zasilna zamenjava, zakoten odvetnik, ki nastopa pred sodiščem le, da z raznovrstnimi zvijačami pridobi glavnemu tožniku čas za oddih in zbiranje misli: ille grex moratorum Ci.

potovanj|e¹ srednji spol (-a …) die Reise (enodnevno Tagereise, individualno Einzelreise, krožno Rundreise, počitniško Urlaubsreise, poslovno Geschäftsreise, po kopnem Landreise, po morju Seereise, tranzitno Durchreise, tja, do cilja Hinreise, v daljne dežele Weltreise, v tujino Auslandsreise, za oddih Erholungsreise, Vergnügungsreise, z avtobusom Busreise, Autobusreise, Omnibusreise, z letalom Flugreise, skupinsko Gruppenreise, Gesellschaftsreise, domov Rückreise)
agencijsko potovanje die Pauschalreise, das Pauschalarrangement
službeno potovanje die Dienstreise, die Dienstfahrt
študijsko potovanje die Studienreise, die Studienfahrt
potovanje z ladjo die Schiffsfahrt
potovanje z avtomobilom die Autoreise, die Autotour
kratko potovanje die Stippvisite
denar za potovanje das Reisegeld
priprave na potovanje Reisevorbereitungen množina
vreme za potovanje das Reisewetter
cilj potovanja das Reiseziel, dežela: das Reiseland
naveličan potovanj(a) reisemüde
organizator potovanj der Reiseveranstalter
veselje do potovanj die Reiselust
čas potovanja die Reisezeit
dan potovanja der Reisetag (prvi dan potovanja der erste Reisetag, am ersten Reisetag)
odobritev potovanja die Reisegenehmigung
spominek s potovanja das Reiseandenken
udeleženec potovanja der Reiseteilnehmer
znanec/znanka s potovanja die Reisebekanntschaft
poročilo s potovanja der Reisebericht
iti na potovanje eine Reise machen, verreisen
organizirati potovanje eine Reise veranstalten

potrebováti avoir besoin de, falloir , (nujno) nécessiter ; figurativno exiger, demander

potrebovati oddih avoir besoin de délassement (ali de repos)
ne potrebovati n'avoir que faire de quelque chose
potrebujem denar il me faut de l'argent, j'ai besoin d'argent
koliko časa potrebujete? combien de temps vous faut-il?
koliko časa boste potrebovali? combien de temps mettrez-vous?
to potrebuje mnogo časa cela demande (ali exige) beaucoup de temps
trenutno vas ne potrebujemo vous pouvez disposer

priporóčati (-am) | priporočíti (-ím)

A) imperf., perf. raccomandare, consigliare, caldeggiare; rel. suffragare:
priporočati komu oddih raccomandare a qcn. il riposo
priporočiti načrt caldeggiare un progetto
priporočati koga v molitvi pregare per l'anima di qcn.

B) priporóčati se (-am se) | priporočíti se (-ím se) imperf., perf. refl. raccomandarsi

privóščiti

privóščiti komu not to envy someone, not to grudge someone, not to deny (ali to stint someone in...); to give readily (ali willingly, gladly); to grant, to allow
ne privóščiti (= zavidati) to envy, to grudge, to begrudge; (komu česa someone something)
privoščim mu to I don't grudge (ali envy) it him, (v slabem pomenu) (= prav mu je) it serves him right
privóščiti komu kaj slabega to wish someone ill
privóščiti si to afford, to treat oneself
tega si ne morem privóščiti I can't afford it
privóščiti si počitnice, dopust (oddih) to treat oneself to a holiday
privóščiti si buteljko šampanjca to treat oneself to a bottle of champagne
ne si privóščiti potrebnega to stint oneself
privóščiti si koga (figurativno) to poke fun at someone, to make fun of someone
niti kruha si ne privošči he is even denying himself bread
tega ne bi nikomur privoščil (figurativno) ZDA it shouldn't happen to a dog

razvedril|o srednji spol (-a …) die Vergnügung, (zabava) die Unterhaltung, (oddih) die Erholung, die Ablenkung
potovanje za razvedrilo die Vergnügungsreise, Vergnügungsfahrt

re-clīnō -āre -āvī -ātum (re in *clīnāre; prim. gr. κλίνω)

I. trans.

1. nazaj (vznak) nasloniti (naslanjati), da(ja)ti, postaviti (postavljati), položiti (polagati), upogniti (upogibati), zapogniti (zapogibati), nagniti (nagibati): Ci. fr. idr., scutas V. na zemljo dati (postaviti), cum se (sc. alces) reclinaverunt C.; večinoma pt. pf. reclīnātus 3 nazaj (vznak) nagnjen, naslonjen, zleknjen, ležeč: in cubitum reclinatus C., Petr., in gramine reclinatus H. (vznak) ležeč, paullulum reclinatus C.

2. metaf.
a) naložiti (nalagati), naprtiti, naprtati (naprtovati): in aliquem onus imperii reclinare Sen. ph. naprtiti komu breme vladarstva.
b) (pesn.) osvežiti (osveževati): ab (po) labore me reclinat otium H. mi daje oddih, me okrepča, me osveži. —

II. intr. prenočiti (prenočevati): cum principe Ven.

regalare v. tr. (pres. regalo)

1. podariti, darovati:
regalare le proprie energie pren. zapravljati svoje sile, svoja prizadevanja
regalarsi un po' di riposo šalj. privoščiti si majhen oddih

2. podariti, poceni prodati

3. nareč. obdariti, obdarovati (koga)

relaxation [ri:lækséišən] samostalnik
sprostitev (from od)
relaksacija; razvedrilo, zabava, počitek; okrevanje; popuščanje, zrahljanje, zmanjšanje napetosti (strogosti, budnosti, prizadevanja itd.)
medicina medlost, slabost
pravno olajšanje, ublažitev

gardening is my relaxation vrtnarjenje mi je v oddih, v razvedrilo

sēdēs -is, f (sedēre)

1. sedež, stol, klop: L. ANDR. AP. NON., PLIN. IUN., AUG. idr., in saxo frigida sedi, quamque lapis sedes, tam lapis ipsa fui O., positis sedibus consederunt L., in sedibus suis trucidatos L., ad laeva eius ... sedem capere L. sesti, usesti se, omnes in iis sedibus, quae erant sub platano, consedisse dicebat CI., sedes honoris (= sella curulis) CI. častni sedež, sedes regia L. prestol, patriāque Latinus sede sedens V. na prestolu svojih prednikov; pl. (dvoumno): tibi concedo meas sedes CI. (= svoj sedež = svoj dom); pesn. metaf.: si priores ... tenet sedes Homerus H. če zavzema prvo mesto, če ima prvenstvo.

2. metaf.
a) stanovanje, (pre)bivališče, dom, hiša, domovanje, domovje, stanovališče: IUST. idr., eam sibi domum sedemque deligit CI., sedem primum certo loco domiciliorum causā constituerunt CI., ad quaerendam sedem Alpes transgredi L., nec veni, nisi fata locum sedemque dedissent V., sedem mutare V., haec domus, haec sedes, haec sunt penetralia O., Caesar ipsi sedem in vetere provincia pollicetur T., sedem capere circa Lesbum insulam VELL. naselili so se, sit meae sedes utinam senectae H. počivališče, nota quae sedes fuerunt columbis H.; pogosto v pl.: CU. idr., non haerent in sedibus suis CI., aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes habere in Gallia C., reverti in suas sedes regionesque C., sedibus pellere S., profugi sedibus incertis vagabantur S., Latinis sede dare L., animalia ad assuetas sibi sedes revertuntur Q.; pl. nam. sg.: esse, qui me in meis sedibus, in conspectu uxoris meae trucidaret CI., in ea civitate domicilium et sedes collocavit CI., patrias age desere sedes O., cur suas discutit ... fulmine sedes? LUCR.; v sg. in pl. (o svetiščih): sedes dei CI., Capitolium, sedes deorum L., Iuppiter suam sedem atque arcem populi Romani tutatus est L., non motam Termini sedem L., Cereris sedes V., sedes fundatur Veneri V., deos ipsos convulsos ex sedibus suis L., sedes sanctae penatium deorumque CI., deûm sedes nostris sedibus dissimiles LUCR., numina vicinis habitantur sedibus O., (o podzemlju) sedes sceleratorum CI. ali (pesn.) sedes scelerata O., sedes intrare silentum (= mortuorum) O., vidimus Aeacum sedesque discretas piorum H. α) bivališče mrtvih = grob, pokopališče, (zadnje) počivališče, pokojišče: sede destinata cremari T., sedibus ut saltem placidis in morte quiescam V., sedibus hunc refer ante suis et conde sepulcro V. β) o domovanju duše = telo: obstarique animae, miserā de sede volenti exire O., priore relictā sede O.; occ. αα) vojaško domovanje (stanovanje, bivališče), vojaški dom, vojaško stanišče, vojaški kvartir: VEG., COD. TH., AMM. αβ) sodni stol, sodišče: urbanae sedis apparitor COD. I.
b) mesto, kraj, prostor, položaj, stojišče, torišče, dno, dnišče, temelj, osnova: PLIN. IUN., VELL., SUET. idr., numquam haec urbs summo imperio domicilium ac sedem praebuisset CI., sedes veteris Ilii CU., condendae ... urbis sedes electa est CU., monstrabantur urbium sedes CU., in ea sede, quam Palaetyron ipsi vocent CU., vetustissima sedes Assyriae T., patriam pulsam sede suā restituisse L., dum ... solidis etiam nunc sedibus astas O., suis sedibus exit LUCR., in antiquas redeunt primordia sedes ignis LUCR., ossa in suam sedem reponere CELS. naravnati, rupes caeduntur sedemque trabibus cavatae praebere coguntur PLIN., Veios an Fidenas sedem belli caperent L. vojno (bojno) torišče, exscinderent sedem Gallici belli T., quae sedes bello legeretur T., Athon Pindumve revulsos sede sua O., Roma prope convulsa sedibus suis CI., montem vellere sede SIL., num montes moliri sede sua paramus? L., turrim ... convellimus altis sedibus V., totumque (sc. mare) a sedibus imis una Eurusque Notusque ruunt V., maria sedibus suis excita SEN. PH., totius orientis excita sedibus suis moles CU., de sede secunda non cedit iambus H. z drugega mesta, neque verba sedem habere possunt, si rem subtraxeris CI., sedes orationis Q. oddih, (od)počitek, točka mirovanja, voluptas mentem e sua sede et statu demovet CI., nec mens mihi nec color certā sede manent H.

3. meton. sedalo = zadnjica: PLIN., AP. H.

Opomba: Nom. sg. sēdis: L.; gen. pl. sēdum: CI., L.; sēdium le: VELL.

ἀμ-πνοή, ἡ = ἀναπνοή dihanje, oddih, odpočitek, odrešitev od česa.

ἀνά-παυλα, ἡ, ἀνά-παυμα, ατος, τό (ἀναπαύω), ἀνά-παυσις, εως, ἡ 1. odmor, oddih, odpočitek, κατ' ἀνα-παύλας po odmorih. 2. počivanje.

ἀνάπνευσις, εως, ἡ (ἀνα-πνέω) oddih, oddihljaj, odmor, odpočitek.

ἀναπνοή, ἡ, poet. ἀμπνοή 1. dihanje, ἀναπνοὰς ἔχω diham, živim. 2. oddih, počitek, odmor.