Franja

slander [slá:ndə]

1. samostalnik
obrekovanje, kleveta, žaljenje časti
pravno ustno obrekovanje

2. prehodni glagol
obrekovati, reči zoper (koga), opravljati (koga)

stab² [stæb] prehodni glagol
zabosti, prebosti, (smrtno) raniti, usmrtiti (z nožem, bodalom); poriniti, zariniti (nož, bodalo) (into v)
figurativno poškodovati; raniti čustva kake osebe, prizadeti bol(ečino) (komu); obrekovati; utrditi z žico (knjigo)
neprehodni glagol
bosti, zabosti, raniti z nožem, bodalom (at koga)
zamahniti z bodalom (at proti komu)
figurativno škodovati ugledu, obrekovati (at koga)

to stab s.o. in the back figurativno zabosti komu nož v hrbet
a stabbing pain zbadajoča bolečina
his conscience stabbed him figurativno vest ga je zapekla

švánjiti švânjim ekspr.
I. opravljati, obrekovati
II. švanjiti se sramotiti se: ko se hvali, sam se švanji

traduce [trədjú:s] prehodni glagol
oklevetati, obrekovati, slabo govoriti o; razvpiti

vellicō -ārē -āvī -ātum (intens. k vellere)

1. puliti, „pukati“, „pipati“, skubsti, skubiti, izdirati, puliti lase, vleči za lase, ščipati: Varr., P. F. idr., ea (sc. cornix) volturios duo vicissim vellicat Pl. pipa = ima za norca, vleče za nos, puer a paedagogo se vellicari respondit Q. Klas. le

2. metaf.
a) z besedami ščipati = obirati, opravljati, obrekovati, ogovarjati, prerešetavati, zabavljati čez koga, grdíti, slabo, grdo govoriti o kom, v nič dajati, (z)manjšati, zmanjševati: Sen. ph., Gell. idr., aliquem Pl., in circulis vellicant Ci., absentem H.
b) grdo ravnati s kom, trpinčiti koga, žaliti koga, prizade(va)ti koga (iz ljubosumnosti, z ljubosumnostjo): nec mihi tam duris insultet moribus et te vellicet Pr.
c) spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati), vzbuditi (vzbujati): animum, aliquem Sen. ph.

verlästern obrekovati, žaliti

verleumden Recht obrekovati; klevetati

vilify [vílifai] prehodni glagol
(o)sramotiti, ogrditi, poniževati, obrekovati, (o)črniti

vilipender [-lipɑ̃de] verbe transitif zaničevati; obrekovati, sramotiti, zasramovati

vilipendiar omalovaževati, prezirati, zaničevati, prezirati, grditi, obrekovati, oklevetati

vīti-lītigō -āre (vitium in lītigāre) biti grd prepirljivec, biti prepirljivi obsojevalec, malenkostno (dlakocepsko) rešetati (prerešetavati), obrekovati, klevetati: scio ego quae scripta sunt si palam proferantur, multos fore qui vitilitigent, sed ii potissimum qui verae laudis expertes sunt Ca. ap. Plin.

žȕgati -ām dial.
1. obrekovati: sastale se seoske žene kod bunara i žugale čitav sat; žugati protiv koga
2. klepetati: mlade su, pa rado žugaju
3. pripovedovati se: to se žuga

злословить obrekovati, opravljati, spletkariti

клеветать obrekovati

кощунствовать smešiti vero, norčevati se iz svetih reči; obrekovati

лгать lagati; obrekovati

наговаривать, наговорить mnogo govoriti, pripovedovati, povedati, nabrenkati; obrekovati;
он наговорил ему грубостей povedal mu je dovolj grobih;
наговорить грамофонную пластинку dati posneti glas na gramofonsko ploščo

наклепать² dov. lj. obrekovati

наушничать obrekovati, ovajati

обмовля́ти -ля́ю недок., obrekováti -újem nedov., oprávljati -am nedov.