Franja

svéž (-a -e) adj.

1. fresco:
svež kruh pane fresco
sveža hrana cibi freschi
sveža jajca uova fresche
sveže ribe pesce fresco

2. pren. fresco, recente, caldo:
sveže novice notizie recenti, calde

3. pren. fresco, nuovo:
sveže misli, pobude pensieri, iniziative nuove

4. (hladen) fresco, freddo:
svež veter vento freddo
sveža jutra mattinate fresche

5. (nerabljen, opran, čist) fresco, pulito:
dovajati svež zrak portare aria fresca
obleči sveže perilo mettersi (addosso) biancheria pulita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spomin na dogodek je še svež il ricordo dell'avvenimento è ancora fresco, non è andato smarrito
svež sir, sveža salama formaggio, salame fresco
ekst. sveža novica primizie

svéž fresco ; (nov) nuevo (tudi zelenjava) ; (nedaven) reciente

sveže jajce huevo m fresco, huevo del día
svež kruh pan m del día, pan fresco
sveže maslo manteca f fresca
sveže sadje fruta f fresca
sveže perilo ropa f lavada (y planchada), ropa limpia
svež in čil animado y resuelto
svežega videza de aspecto sano y robusto
sveže obrit recién afeitado
sveže pleskan recién pintado
sveže pleskano! (opozorilo) ¡cuidado con la pintura!; ¡ojo, mancha!
sveže ribe pescado m fresco
sveža poročila (vestí) noticias f pl frescas
imeti še v svežem spominu kaj tener de a/c un recuerdo todavía fresco en la memoria
obleči sveže perilo mudar la ropa, ponerse ropa limpia
obleči svežo srajco mudar la camisa
sveže preobleči posteljo mudar la ropa de cama
vdihavati svež zrak tomar el fresco, respirar aire fresco

škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
(v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)

talár gown

nositi talár to be gowned
obleči talár to gown
oseba v talárju gownsman, pl -men

tangice samostalnik
(spodnje perilo) ▸ tanga, tangabugyi

telovnik samostalnik
(oblačilo) ▸ mellényPovezane iztočnice: muharski telovnik, neprebojni telovnik, odsevni telovnik, varnostni telovnik

tôpel chaud ; figurativno chaleureux

tople besede paroles chaleureuses
topla obleka vêtements chauds (ali qui tiennent chaud)
topel sprejem accueil chaleureux
toplo (prislov) chaudement, figurativno chaleureusement
toplo je il fait chaud
toplo mi je j'ai chaud
postati toplo s'échauffer
toplo jesti (piti, servirati) manger (boire, servir) chaud
toplo se obleči s'habiller chaudement
toplo koga priporočiti recommander quelqu'un chaudement (ali chaleureusement)

tôpel caliente ; (vreme) caluroso (tudi fig) ; (barva, dežela, klima) cálido ; (obleka) de abrigo ; (zahvala) sincero

tople besede palabras f pl sentidas
topla kopel baño m caliente
topel sprejem calurosa acogida f
topel vrelec fuente f termal
jesti nekaj toplega tomar una comida caliente
topló (prislov) calurosamente (tudi fig), cálidamente (tudi fig)
topló je hace calor
topló mi je tengo calor
postati topló calentarse
sonce toplo sije (je tóplo) el sol calienta mucho
topló jesti (piti, servirati) comer (beber, servir) caliente
topel se obleči abrigarse; ponerse ropas de abrigo

tôplo adv. caldamente, calorosamente; caldo;
toplo se obleči vestire abiti caldi, vestisi bene
v sobi je toplo nella stanza fa caldo
toplo priporočiti raccomandare caldamente

trenirka samostalnik
(oblačilo) ▸ melegítő, tréningruha

tunika samostalnik
1. (oblačilo) ▸ tunikaProsojna tunika v kombinaciji s svilenimi hlačami deluje damsko, večerno in elegantno. ▸ Az áttetsző tunika selyemnadrággal kombinálva nőiesen, estélyi viseletként és elegánsan hat.
Pod srednje dolg suknjič oblecite bombažno tuniko, ki gleda izpod suknjiča in prekrije celotno zadnjico. ▸ A középhosszú zakó alá vegyen fel pamuttunikát, amely kilóg a zakó alól, és eltakarja hátsóját.

2. nekdaj (antično oblačilo) ▸ tunikaPod oklepom je legionar nosil laneno tuniko, ki mu je segala do kolen. ▸ A légiós a vértje alatt lenből készült, térdig érő tunikát viselt.

3. (liturgično oblačilo) ▸ tunika
Visoki cerkveni dostojanstveniki so nosili zapletene vezenine, mašne obleke, štole, okrašene plašče, dalmatinske tunike, duhovniške halje in oglavnice. ▸ A magas rangú egyházi méltóságok bonyolult csipkézeteket, miseruhákat, stólákat, díszköntösöket, dalmát tunikákat, papi köntösöket és csuklyákat viseltek.

uniforma samostalnik
1. (uradno oblačilo) ▸ egyenruha, uniformis, formaruhaSopomenke: noša, livreja
Povezane iztočnice: gasilska uniforma, policijska uniforma, službena uniforma, vojaška uniforma, šolska uniforma

2. (oseba v uniformi) ▸ egyenruhásSumljiva neznanca s torbama sta zbežala takoj, ko sta zagledala uniformo. ▸ A gyanús ismeretlenek a táskákkal azonnal elmenekültek, amint megpillantották az egyenruhást.
Lili je med prvimi opazila uniforme, ki so prihajale skozi vhod z ulice. ▸ Lili az elsők között vette észre az utcáról s bejáraton keresztül közeledő egyenruhásokat.

unifórma uniform; regimentals pl; (livreja) livery

oblečen v unifórmo uniformed
bojna unifórma battledress
častniki v paradni unifórmi officers pl in full-dress uniforms (oziroma in full regimentals)
obleči v unifórmo to uniform, to dress in uniform

unifórma uniforme moški spol , tenue ženski spol (militaire)

gala uniforma uniforme de cérémonie, grand uniforme
obleči uniformo revêtir l'uniforme

unifórma uniforme m

v gala, v paradni uniformi en uniforme de gala
vojaška uniforma uniforme m militar
obleči uniformo vestirse de uniforme
vtakniti v uniformo uniformar

vojáški (-a -o) adj. militare; del soldato:
vojaška uniforma uniforme del soldato, militare
vojaško pokopališče cimitero di guerra
vojaška parada parata (militare)
vojaška prisega giuramento del soldato
vojaška akademija, šola accademia, scuola militare
vojaška diktatura dittatura militare
vojaški begunec disertore; imboscato
vojaški sluga attendente
vojaška knjižica libretto militare
pren. obleči, sleči vojaško suknjo andare soldato, andare in congedo
vojaška čepica cheppì; bustina
žarg. vojaška disciplina naia
vojaška godba na pihala fanfara
vojaška oseba militare
vojaška obveznost servizio di leva
vojaška pošta posta militare
vojaške operacije operazioni militari
vojaške vaje esercitazioni
hist. vojaški branjevec vivandiere
vojaški konvoj carreggio
vojaški plašč pastrano
vojaški prepečenec pane di munizione
vojaški puč, udar golpe, pronunciamento
vojaški vlak tradotta
vojaški vpoklicanec richiamato
vojaško okrožje distretto militare
vojaško sodišče tribunale militare
vojaško vežbališče piazza d'armi

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zópet nuevamente, de nuevo; otra vez

zopet in zopet una y otra vez
tu sem zopet! ya estoy de vuelta
takoj bom zopet tu vuelvo en seguida
zopet dobiti recobrar, recuperar, readquirir
zopet izvoliti reelegir
zopet obleči (obleke) volver a ponerse
zopet osvojiti reconquistar
zopet oživeti volver a la vida, reavivarse
zopet oživiti reanimar, reavivar
zopet pogozditi repoblar (de árboles)
zopet se poročiti volver a casarse, casarse en segundas nupcias
zopet uprizoriti (v gledališču) reponer
zopet začeti comenzar de nuevo
zopet zaspati volver a dormirse