Franja

labile [léibil] pridevnik
kemija, fizika labilen, nestalen

labile agg.

1. labilen, omahljiv, nestalen, negotov; nestanoviten; majav, slab

2. psihol. labilen, čustveno neuravnovešen

leggēro

A) agg.

1. lahek, lahen; rahel:
leggero come una piuma lahek kot pero
vestito leggero lahko oblačilo
cibo leggero lahko prebavljiva jed
sonno leggero rahel sen
droghe leggere lahka mamila
ferita leggera lahka rana

2. pren. majhen, skromen

3. gibčen, gibek:
leggero nei movimenti gibčen v kretnjah

4. pren. lahkomiseln, nepremišljen; nestalen:
alla leggera nepremišljeno, lahkomiselno
a cuor leggero mirno, neobremenjeno

5. glasba
musica leggera lahka glasba

6. šport
atletica leggera lahka atletika

B) avv. lahko; rahlo

liquid¹ [líkwid] pridevnik (liquidly prislov)
tekoč, voden; prozoren (zrak), jasen (nebo), bister, vlažen (oči); čist, jasen (glas); tekoč (stih)
figurativno nestalen, spremenljiv
ekonomija likviden, plačila zmožen

liquid measure votla mera
liquid air mrzel in čist zrak
liquid manure gnojnica
liquid fuel tekoče gorivo
ekonomija liquid assets obratna sredstva, obratni kapital
ekonomija liquid debts takoj plačljivi dolgovi
ekonomija liquid securities takoj vnovčljivi vrednostni papirji

loose¹ [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
svoboden, prost, rešen (of, from česa)
odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
kemija prost, nevezan
pogovorno prost, na razpolago
figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
loose bowels driska
a loose criminal zločinec na svobodi
to break loose pobegniti, osvoboditi se
to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
a loose fish pokvarjenec
a loose hour prosta ura
to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
loose make (ali build) nerodna postava
to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
to set loose spustiti, osvoboditi
to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
loose handwriting neizpisana pisava
ekonomija loose cash gotovina
a loose novel opolzek roman

lubricous [l(j)ú:brikəs] pridevnik
spolzek, opolzek
figurativno izmikajoč, nestalen, omahljiv

malsicuro agg.

1. nestalen; nestabilen

2. pren. negotov, dvomljiv

migrante agg. biol. potujoč; nestalen

mobíl

I. -ă (-i, -e) adj.

1. premičen, gibljiv, mobilen

2. spremenljiv, nestalen

II. -e n

1. gibalo

2. premičnina

mobile¹ [móubail, -bi:l] pridevnik
premičen, okreten, gibčen, prenosen
kemija tanko tekoč
tehnično premičen, vozen
vojska mobilen, motoriziran; spremenljiv, nestalen

vojska mobile defence elastična obramba
vojska mobile troops hitre ali motorizirane čete
ekonomija mobile funds tekoči skladi

mobile [mɔbil] adjectif premičen, gibljiv, v gibanju; gonilen; figuré nestalen, spremenljiv; masculin premikajoče se telo; nagib, pobuda, gibalo, gibalna sila

échelle féminin mobile des salaires gibljiva lestvica plač
fête féminin mobile premičen praznik
garde féminin mobile žandarmerija, ki skrbi za javni red
groupe masculin mobile (militaire) hitra skupina
roue féminin mobile gonilno kolo

mōbile

A) agg.

1. premičen, gibljiv:
bene mobile ekon. premičnina
caratteri mobili tisk premične črke
feste mobili relig. premični prazniki
guardia mobile voj. hist. deželna bramba
scala mobile ekon. premična lestvica
squadra mobile leteči odred (policije)

2. pren. nestalen, spremenljiv, vrtljiv

B) m

1. premičnina

2. kos pohištva:
mobile bar omarica za pijače
mobili in noce orehovo pohištvo
bel mobile! čuden patron, posebnež

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

mortālis -e, adv. mortāliter (mors)

I. pass.

1. umrljiv, smrten, smrti podvržen, smrti zapisan (naspr. immortālis): omne animal esse mortale Ci., animi sunt in corporibus mortalibus Ci., quid in iis mortale et caducum, quid divinum aeternumque sit Ci.; subst. mortālis -is, m smrtnik, človek: Enn., Varr., T. idr., turpe deum mortali cedere O., defendo multos mortales Ci., dux atque imperator vitae mortalium animus est S.; mortāle -is, n smrtno, umrljivo: mortale immortali propinquare non potest Lact.; metaf. minljiv, nekaj časa trajajoč, začasen, nestalen, nestanoviten: leges mortales, ut ita dicam, et mutabiles L., quidquid mortale creamus Ci., amicitiae immortales, mortales inimicitiae esse debent L., mortales inimicitias, sempiternas amicitias habere Ci., simulacra T. razpadljivi, deus (o govorniku) Q.

2. smrten = smrtnikov, človeški, zemeljski, pozemeljski, tuzemeljski: Plin., condicio vitae Ci., sors, facta O., proelium Aeneae ultimum mortalium (zemeljskih) operum fuit L., mucro V., vulnus V. od človeške roke (zadana), quando mortaliter vivunt, cum morte confligunt Aug.; subst. mortāle -is, n človeško, umrljivo, zemeljsko: nec mortale sonans V., ultra mortale tumens Amm.; pogosto pl. mortālia -ium, n človeške (pozemeljske) stvari, človeška (pozemeljska) dejanja, človeška beda, človeška usoda, človeško trpljenje: T., Q., mentem mortalia tangunt V. —

II. act. smrtonosen, smrten: Cypr.

movedizo gibljiv, premakljiv, nestalen, vihrav

mudable, mudadizo spremenljiv, nestalen, nestanoviten, omahljiv

multi-plex -icis, abl. -plicī, gen. pl. -plicium, n. pl. -plicia in -plica: Gell. (multus in plicāre) iz mnogih enakih delov sestoječ, večdelen, razčlenjen, večkraten, raznovrsten, raznolik, raznoter, raznovrsten, mnogovrsten, najrazličnejši, mnogoter(en)

1.
a) ki ima veliko prostorov (hodnikov, ovinkov, zavojev, vijug, gub), večprostorski, ovinkast, večkrat se ovijajoč, zavit, zapleten, prepleten: domus O. (o labirintu), Sen. tr. (o neki palači), loci spatium Lucr., alvus m. et tortuosa Ci., fistula Cels., vitis serpens multiplici lapsu Ci., ille (sc. draco) multiplici nexu alas (sc. aquilae) ligat Plin.
b) iz mnogih skladov (plasti, slojev, nasadov, delov), večplasten, večslojen, večdelen, večkratno položen (postavljen) drug na drugega: lorica V., thorax multiplicis auri Sil. iz večžičnega zlata ali iz zlatih ploščic, večkrat položenih eno na drugo, linum Sil., tunicae multiplici membranā Plin., cortex multiplex tunicis, ut tiliae; quibusdam simplex, ut fico Plin.
c) raznovrsten, obilen, sestavljen iz več delov: longe multiplici constructae sunt dape mensae Cat.
d) iz mnogih delov, oddelkov, rodov idr. sestoječ, številen, mnog, večkraten, raznovrsten, močan: praesidium Auct. b. Alx., natio Mel. močno razrasel, quae multiplices fetūs procreant Ci. (naspr. quae pauca gignunt), multiplicia folia (naspr. unum folium) habere Plin., ad multiplices consulatus triumphare … avehi Vell.; pesn. multiplex proavis Sil. ki ima veliko plemenitih prednikov; kot korelativni števnik (kakor duplex nam. duplus) mnogokraten, večkrat tolikšen, mnogokrat večji: m. clades utrimque facta L., multiplices fuisse ementiebantur merces L., multiplex quam pro numero damnum est L.; subst. multiplex -icis, n večkratnost: si multiplex … accipiat L.

2. metaf.
a) večdelen, zapleten: propositio, causa Q.
b) mnogoličen, mnogovrsten, raznovrsten, raznoter, raznolik, različen, mnogoteren, mnogostranski, najrazličnejši, obilen, bogat, obsežen: Q., Vell., Suet., aerumna Pl., exspectatio, cura Cu., curae Cat., bellum L., disciplina, orationis genus Ci., verborum … multiplices potestates Corn. mnogopomenski, večpomenski pomeni, Plato, qui varius et multiplex et copiosus fuit Ci. mnogostranski, multiplices naturae Ci. ep. težko doumljive.
c) svoje mišljenje spreminjajoč, spremenljiv, nestanoviten, nestalen: animus, natura Ci., m. et tortuosum ingenium Ci. — Adv. multipliciter mnogovrstno, raznovrstno, mnogotero, raznotero, raznoliko: S. fr., Q., Gell.

mutabile agg.

1. spremenljiv

2. ekst. nestalen

mutable [mjú:təbl] pridevnik (mutably prislov)
spremenljiv
figurativno omahljiv, nestalen

mutevole agg.

1. spremenljiv

2. pren. nestalen