Franja

Zadetki iskanja

  • špánga ž (n. Spange)
    1. nizko pog. zaponka: zakopčati -om
    2. mn. nekdaj mučilna priprava: dvadeset dana strogog zatvora, od toga četrdeset osam sati u špangama
  • vràžda ž (rus.)
    1. spor, sovraštvo: porodična vražda svršava se svadbom
    2. nekdaj smrtno sovraštvo med dvema družinama ali dvema bratstvoma
    3. krvnina, denarna odškodnina sorodnikom ubitega, državi ali cerkvi
    4. nekdaj sprava med ubijalcem in svojci ubitega: na mjesto -e (mirenja krvi) zavedeni su sudovi
  • žúpa ž
    1. župa, nekdaj teritorialna in upravna enota plemena pri Slovanih, razen Rusov
    2. župnija: župa sv. Mandaljene
    3. župa: sokolska župa
    4. prisoje: prisoje ili župa je mjesto prema suncu
  • župànija ž županija, nekdaj upravna enota v Hrvatski in Slavoniji
  • издревле (zast.) od nekdaj
  • искони od nekdaj, od vekomaj
  • исстари od nekdaj, odkar svet stoji
  • спокон веку od nekdaj; odkar pomnijo
  • alters: von alters her/seit alters her od nekdaj
  • ante, st.lat. anti, antidI. adv.

    1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

    2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

    II. praep. z acc.

    1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

    2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

    3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.
  • antiguo star(odaven), starinski, antičen; staromoden; prileten

    la edad antigua antika, stari vek
    de antiguo od nekdaj
    de muy antiguo že zelo dolgo
    en lo antiguo pred davnim časom, nekdaj
    antiguo m starejši slušatelj (učenec)
    antiguos pl starodavniki, stari pisci
  • Arīcia -ae, f Aricija,

    1. staro lacijsko mesto ob Apijevi cesti jugovzhodno od Rima; blizu je bilo svetišče, log in Gajsko jezero (lacus nemorensis) boginje Diane in heroja Virbija (Virbius) z nekdaj barbarskim bogoslužjem (darovanje človeških žrtev): Varr., V., H., O. idr.Od tod adj. Arīcīnus 3 aricijski: municipium Ci., arvum H., vallis O. gozdnata kotlina Gajskega jezera, regio Mart.; subst. Arīcīnī -ōrum, m Aricijci, preb. Aricije: L.

    2. pooseb. eponimna heroina tega kraja, Nimfa Aricija, Hipolitova žena in Virbijeva mati: V.
  • aristokracija samostalnik
    1. (privilegiran družbeni sloj) ▸ arisztokrácia
    angleška aristokracija ▸ angol arisztokrácia
    dedna aristokracija ▸ örökletes arisztokrácia
    pripadnik aristokracije ▸ arisztokrácia tagja
    fevdalna aristokracija ▸ feudális arisztokrácia
    Lov je bil vedno pravica aristokracije. ▸ A vadászat mindig is az arisztokrácia kiváltsága volt.

    2. (izbran krog ljudi) ▸ arisztokrácia
    cerkvena aristokracija ▸ templomi arisztokrácia
    delavska aristokracija ▸ munkásarisztokrácia
    intelektualna aristokracija ▸ értelmiségi arisztokrácia
    duhovna aristokracija ▸ szellemi arisztokrácia
    Na Berkeleyju, Stanfordu in Princetonu je od nekdaj nastajala intelektualna aristokracija, ki ji je bilo namenjeno, da bo vodila ZDA, morda celo svet. ▸ A Berkeleyn, a Stanfordon és a Princetonon formálódott mindig az az értelmiségi arisztokrácia, amelynek az USA, sőt talán az egész világ irányítását szánták.
    Jane Fonda se je leta 1937 rodila v samo aristokracijo ameriške filmske industrije. ▸ Jane Fonda 1937-ben az amerikai filmipar arisztokráciájába született bele.

    3. (oblika vladavine) ▸ arisztokrácia
    Monarhiji je sledila dolgotrajna aristokracija in tej se je leta 594 pr. n. št. uprl Solon. ▸ A monarchiát az arisztokrácia hosszan tartó uralma követte, és i. e. 594-ben Szolón ez ellen lázadt fel.

    4. (aristokratskost) ▸ arisztokrácia
    aristokracija duha ▸ a szellem arisztokráciája
    Črna barva izraža aristokracijo duha. ▸ A fekete szín a szellem arisztokráciáját tükrözi.
    Z zamislijo aristokracije duha bi radi poudarili, da vendarle obstajajo tudi višje vrednote, h katerim se lahko človek zateče v teh zbanaliziranih, potrošniških časih. ▸ A szellem arisztokráciájának elképzelésével azt szeretnék hangsúlyozni, hogy mégiscsak léteznek magasabb értékek, amelyekhez az ember menekülhet ebben az egyre banálisabbá váló fogyasztói korban is.
  • astronomski pridevnik
    1. (o opazovanju zvezd) ▸ csillagászati, asztronómiai
    astronomski observatorij ▸ csillagászati obszervatórium
    astronomska opazovalnica ▸ csillagvizsgáló
    astronomski teleskop ▸ csillagászati távcső
    astronomski pojav ▸ csillagászati jelenség
    astronomski satelit ▸ csillagászati műhold
    astronomski instrument ▸ csillagászati műszer
    astronomske meritve ▸ asztronómiai mérések
    astronomsko društvo ▸ csillagászati egyesület
    astronomsko opazovanje ▸ csillagászati megfigyelés
    Danes tudi vemo, da so različni astronomski dogodki že od nekdaj napovedovali spremembe na Zemlji. ▸ Ma már azt is tudjuk, hogy a különböző csillagászati események mindig is előre jelezték a Földön bekövetkező változásokat.
    Daljnogled je uporabljal tudi Galileo Galilei pri svojih astronomskih opazovanjih. ▸ Galileo Galilei is távcsövet használt csillagászati megfigyeléseihez.
    Schmidtova kamera, znana tudi kot Schmidtov teleskop, je katadioptrični astronomski teleskop, ki omogoča široko vidno polje z zmanjšano aberacijo. ▸ A Schmidt-kamera, más néven Schmidt-teleszkóp egy katadioptriás csillagászati távcső, amely széles látómezőt biztosít csökkentett aberrációval.
    Zlata medalja Catherine Wolfe Bruce je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Tihomorsko astronomsko društvo za izjemne življenjske dosežke na področju astronomije. ▸ A Catherine Wolfe Bruce Aranyérem a Csendes-óceáni Csillagászati Társaság által évente odaítélt tudományos díj a csillagászatban elért kiemelkedő életműért.
    Povezane iztočnice: astronomska enota, astronomski koledar, astronomska jesen, astronomska pomlad, astronomska zima, astronomsko poletje, astronomska navigacija

    2. (zelo visok) ▸ csillagászati
    astronomska vsota ▸ csillagászati összeg
    astronomski honorar ▸ csillagászati tiszteletdíj
    astronomski znesek ▸ csillagászati összeg
    astronomska odškodnina ▸ csillagászati kártérítés
    astronomska odpravnina ▸ csillagászati végkielégítés
    astronomski zaslužek ▸ csillagászati kereset
    astronomska najemnina ▸ csillagászati bérleti díj
    astronomske cene ▸ csillagászati árak
    naravnost astronomski ▸ csillagászati összegű
    Predvsem slovenski izdelki so dosegali astronomsko nizke cene. ▸ Különösen a szlovén termékek árai voltak rendkívül alacsonyak.
    Tu raste najboljši tobak na Kubi, znamenite cigare dosegajo astronomske cene. ▸ Itt terem Kuba legjobb dohánya, a híres szivarok csillagászati árakat érnek el.
    Za različne stave je bilo v letu dni vplačanih astronomskih 500 milijard dolarjev. ▸ A különböző fogadásokra egy éven belül csillagászati 500 milliárd dollárt fizettek be.
    Vse več lastnikov nepremičnin oddaja stanovanja turistom, cene za dolgoročne najemnike pa so astronomske. ▸ Egyre több bérbeadó ad ki lakásokat turistáknak, és a hosszú távú bérleti díjak csillagászati összegeket tesznek ki.
    Sopomenke: oderuški
  • bìljārda ž
    1. biljardnica
    2. Bìljārda nekdaj biljardnica v Njegoševem dvoru na Cetinju
  • čudežna deklica frazem
    (izjemno nadarjena ženska ali dekle) ▸ csodagyerek
    Čudežna deklica je začela svoje prve melodije skladati pri štirih letih. ▸ A csodagyerek az első saját melódiáit négyéves korában kezdte komponálni.
    Šestintridesetletna Capriatijeva je nekdaj veljala za čudežno deklico svetovnega tenisa. ▸ A harminchat éves Capriati egykor a teniszvilág csodagyerekének számított.
  • depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

    depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
    depuis que odkar
    depuis peu od nedavno
    depuis son départ odkar je odpotoval
    depuis longtemps že dolgo
    depuis lors odtlej
    depuis ... jusqu'à od ... do
    depuis toujours od nekdaj že
    il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
    nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
    nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več
  • dexter -tera -terum, mlajše -tra -trum, adv. dext(e)rē, komp. dexterior -ius, gen. -ōris, superl. dextumus, mlajše dextimus 3 (osnovna obl. *dexiteros; prim. gr. δεξιός, δε-ξιτερός desen, osk. dextrst = dextra est, umbr. dextrame = in dextram, sl. desen, desnica)

    1. desen, na desni nahajajoč se (ležeč), na desno, z desne strani: Varr., Lucr., Plin., Q. idr. oculus N., sinistrā manu retinebat arcum, dextrā ardentem facem praeferebat Ci., d. cornu (sc. exercitūs) C., ab dextra parte, ab dextro latere hostium C., dextrum latus H., dexteriore parte O. (naspr. laevā), neu te dexterior (preveč na desno) tortum declinet ad anguem neve sinisterior pressam rota ducat ad aram O., Sulla cum equitatu apud dextumos … curabat S. na skrajni desni, equus dexterior Suet., dextris et propioribus compendiis ire T. na desno po bližjih krajših poteh; predikativno (nam. adv.): quo tantum mihi dexter abis? V. tako daleč na desno.

    2. pren.
    a) okreten, spreten, (pri)ročen: Marius scriptis dexter in omne genus O. v vsakršnem opisovanju spreten, rem … ita dexter (ali dextere) egit, ut … L., apud regem dextre obire officia L., nemo dexterius fortunā est usus H.
    b) avgursko = z desne (po grškem stališču ugodne) strani prikazujoč se, srečenosen, blagonosen, srečen: tua dexter adi pede sacra secundo L., d. fortuna, sidera V., dexter stetit H., dextro faciatis Apolline carmen O., dexter ades populo O.
    c) occ. primeren, ugoden, pravi: quis rebus dexter modus V. kako bi se dala stvar najbolje izvršiti, d. potestas V. ugodna priložnost, dextro tempore (naspr. tempore laevo) H. Pogosto subst.

    I. dextera, mlajše dextra, -ae, f (sc. manus, prim. δεξιτερά, sc. χείρ)

    1. desnica, desna roka, desna stran: eius furores hac dextera a cervicibus vestris reppuli Ci., decisa suum (svojega lastnika) dextera quaerit V., alicui dexteram porrigere, alicui dexteram tendere Ci. ali dextram dare alicui V. desnico (roko) podati komu (v znak prijateljstva, zvestobe), pogosto v abs. abl. datā dextrā N., L., datis inter se dextris (ob slovesu) L.; dextras coniungere V. podati si roke (in tako prijateljstvo skleniti), ali dextras iungere dextram V.; (v pozdrav) podati si roke; dextras miscere T. seči si v roke; pogosto adverbialno: a dextera Ci. ali samo dexterā S. z desne, na desni, ad dextram C. na desno, na desni, ad dextra laevaque O. ali samo dextrā ac sinistrā C. ali dextrā atque sinistrā Suet. z desne in leve, na desni in levi; z dat.: dextrā Danuvio Eutr. na desni strani Danuvija; z acc.: dextrā viam L. na desni strani ceste, dextrā ac sinistra fornicem Fest.

    2. met.
    a) podajanje rok, seganje v roke, s podajo rok dana beseda = slovesna obljuba, slovesno obljubljena zvestoba: si fidem more Persarum dextrā dedisset N., rex eum datā dexterā in fidem recepit N. podavši mu roko, dextram mittere N., T. po kom drugem slovesno obljubiti, dextras (dextram Iust.) ferre T. slovesne (slovesno) obljube (obljubo) prinesti, renovare dextras T. zavezo obnoviti, dextra quondam data V. nekdaj obljubljena zvestoba, dominorum dextras fallere V. gospodom obljubljeno zvestobo prelomiti.
    b) pest = moč, hrabrost, srčnost, pogum, junaštvo: meā dextrā O., ut … suā urbs haec periret dexterā H., invictaque bello dextera V., fata per Aeneae iuro dextramque potentem V., gloria dextrae Sil.
    c) pesn. pomoč dajajoča desnica (roka), v pl. = pomožne čete, sploh čete, vojaki: dextras emere, mercari Sil.

    — II. dext(e)ra -ōrum, n (= τὰ δεξιά) kar je na desni, desna stran: Ci., transmutans dextera laevis Lucr., dextra Ponti Vell. desna obala, eius (fluminis) dextra Plin. desni breg; v komp.: dexteriora petunt Cl.

    Opomba: Nenavaden abl. pl. dextrābus: L., Andr. ap. Non.
  • dnevnik samostalnik
    1. (publikacija z novicami) ▸ napilap
    športni dnevnik ▸ sportnapilap
    bran dnevnik ▸ olvasott napilap
    urednik dnevnika ▸ napilapszerkesztő
    izdaja dnevnika ▸ napilap kiadása
    komentator dnevnika ▸ napilap kommentátora
    naslovnica dnevnika ▸ napilap címlapja
    izvod dnevnika ▸ napilap példánya
    naklada dnevnika ▸ napilap példányszáma
    dopisnik dnevnika ▸ napilap tudósítója
    Kupil je nekaj švedskih dnevnikov in se zdaj s težavo prebijal skozi članke. ▸ Vett néhány svéd napilapot és nagy nehezen átrágta magát a cikkeken.
    Sem redni bralec vašega športnega dnevnika. ▸ A sportnapilapjuk rendszeres olvasója vagyok.
    Sopomenke: dnevni časopis

    2. (podjetje) ▸ napilap
    anketa dnevnika ▸ napilap felmérése
    dnevnik poroča ▸ napilap tudósít
    dnevnik objavi ▸ napilap közzétesz
    dnevnik navaja ▸ napilap feltüntet, napilap hoz
    dnevnik zapiše ▸ napilap ír
    dnevnik razkrije ▸ napilap feltár
    dnevnik trdi ▸ napilap állít
    Pri turškem dnevniku trdijo, da so se za prilogo odločili iz solidarnosti. ▸ Egy török napilapban azt állítják, hogy szolidaritásból döntöttek a melléklet mellett.
    dnevnik ugotavlja ▸ napilap megállapít
    izjava za dnevnik ▸ napilapnak tett nyilatkozat
    izjaviti za dnevnik ▸ napilapnak nyilatkozik, napilapnak kijelent
    dejati za dnevnik ▸ napilapnak mond

    3. (televizijska oddaja) ▸ híradó
    televizijski dnevnik ▸ tévéhíradó
    Posnetek so predvajali na nacionalki v osrednjem televizijskem dnevniku. ▸ A felvételt lejátszották a nemzeti televízió központi híradójában.
    gledati dnevnik ▸ híradót néz
    voditi dnevnik ▸ híradót vezet
    voditeljica dnevnika ▸ híradó műsorvezetője
    TV dnevnik ▸ TV-híradó

    4. (osebni zapiski) ▸ napló
    pisati dnevnik ▸ naplót ír
    pisanje dnevnika ▸ naplóírás
    popotni dnevnik ▸ útinapló
    dnevnik prehranjevanja ▸ étkezési napló
    voditi dnevnik ▸ naplót vezet
    zapis v dnevnik ▸ naplóbejegyzés
    zapisati v dnevnik ▸ naplóba beír
    najti dnevnik ▸ naplót talál
    ukrasti dnevnik ▸ naplót ellop
    V času brezposelnosti pa bi se mi zdelo pisanje dnevnika popolnoma nekoristno opravilo. ▸ Amikor viszont munkanélküli voltam, a naplóírás teljesen felesleges időtöltésnek tűnt.
    Zadnja leta so forumi in spletni dnevniki zamenjali nekdaj priljubljene novičarske skupine. ▸ Az utóbbi években a fórumok és az online naplók felváltották az egykor közkedvelt hírcsoportokat.

    5. (uradna evidenca) ▸ napló
    poslovni dnevnik ▸ naplót elküld
    ladijski dnevnik ▸ hajónapló
    gradbeni dnevnik ▸ építési napló
    Pobral je dnevnik in redovalnico in odhitel k izhodu. ▸ Fogta a naplót és az osztálykönyvet, majd kisietett a bejárathoz.
    V enem njegovih ladijskih dnevnikov je najti prvi znani evropski zapis o tajfunu. ▸ Az egyik hajónaplójában található a tájfunról szóló első ismert európai feljegyzés.
    Nekateri so neobičajno srečanje zapisali v dnevnik prevozov. ▸ A szokatlan találkozást néhányan feljegyezték a fuvarnaplóba.

    6. zoologija (vrsta metulja) ▸ nappali lepke
    Metulje navadno razdelimo glede na čas njihove dejavnosti na nočne metulje ali nočnike in dnevne metulje ali dnevnike. ▸ A lepkéket általában az éjszakai lepkék és a nappali lepkék csoportjára osztjuk, attól függően, hogy a nap melyik szakában aktívak.
  • donkey [dʌ́ŋki] samostalnik
    zoologija osel
    figurativno bedak

    to talk the hind leg of a donkey govoriti kot dež
    donkey's years cela večnost
    pogovorno to ride the black donkey biti trmast
    the donkey means one thing, the driver another mnenja so različna
    since (ali for) donkey's years že od nekdaj