Franja

narrow¹ [nǽrou] pridevnik (narrowly prislov)
ozek, tesen; omejen, pičel, suh, mršav; stisnjen (oči); ozkosrčen; natančen, temeljit (preiskava)
britanska angleščina skop (with)

by a narrow margin z majhno prednostjo
to have a narrow squeak za las uiti, komaj uiti
a narrow inspection natančen pregled
to live in narrow circumstances živeti v bedi
narrow majority majhna večina
to make a narrow escape komaj (za las) uiti
in the narrower sense of the word v ožjem pomenu besede
geografija the Narrow Seas Rokavski preliv in Irsko morje
figurativno the narrow way trnova pot
narrow vowels ozki samoglasniki
within narrow bounds zelo omejen

net -ă (-ţi, -te) adj.

1. točen, natančen, jasen

2. neto
□ venit net neto znesek

netto

A) agg.

1. čist

2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
di netto naenkrat; natančno
contorni netti jasni obrisi
è passato un anno netto minilo je točno leto

3. ekon. čist; neto:
utile netto čisti dobiček

4. pristen, brez tujih primesi (vino)

B) avv. jasno, odkrito:
dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

C) m čisti, neto znesek

particolareggiato agg. podroben, natančen

particular¹ [pətíkjulə] pridevnik (particularly prislov)
poseben, izjemen, posamezen, specialen; oseben, individualen; podroben, izčrpen, obširen; samosvoj, nenavaden, čuden; zamerljiv, izbirčen, natančen (in, about, as to)
filozofija omejen

for no particular reason brez pravega vzroka
ironično not too particular ki ne izbira (svojih metod itd.)
he is particular as to what he eats je izbirčen pri jedi
she is particular about her dress ona dá veliko na obleko
ekonomija, navtika particular average manjša havarija, manjša poškodba tovora

peinlich mučen, neprijeten; (genau) natančen, pedanten; peinlich genau zelo/izredno natančen; Recht historische Bedeutung, Geschichte kazenski; peinliche Befragung historische Bedeutung, Geschichte zaslišanje z mučenjem; peinliche Gerichtsordnung historische Bedeutung, Geschichte krvno sodstvo

pinpoint² [pínpɔint]

1. pridevnik
vojska & figurativno precizen, natančen

2. prehodni glagol
vojska določiti točen položaj, zadeti cilj

präzis, präzise precizen, natančen, določen

precís -ă (-şi, -se) adj.

1. natančen, točen, precizen

2. jasen, določen

précis, e [presi, z] adjectif točen, natančen, jasen; določen; jedrnat

calcul masculin précis točen izračun
à 5 heures précises točno ob petih
donner des instructions précises dati natančna navodila

precise [prisáis] pridevnik
precizen, natančen, točen, določen, jasen; pedanten, tog
zgodovina, religija puritanski

preciso agg.

1. precizen, natančen, točen; jasen:
sono le nove precise točno devet je ura
è mio dovere preciso to je moja sveta dolžnost

2. natančen, vesten

3. popolnoma enak

preciso določen, natančen, točen; jasen, izrecen; točno isti; potreben; jedrnat (slog)

lo preciso kolikor je potrebno; preživnina, izhajanje, prebijanje
preciso es confesarlo treba je to priznati
me es preciso hacerlo moram to storiti
es preciso nujno je potrebno
si es preciso eventualno, za primer da
en el caso preciso v sili, če bo (bi bilo) treba; v istem primeru
en el preciso momento (ali momento preciso) prav v tem trenutku

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.

prissy [prísi] pridevnik
ameriško, pogovorno pedanten, natančen, prefinjen

prolijo dolgovezen, razvlečen; obilen; natančen, obširen; dolgočasen

tras prolija discusión po daljši diskusiji

prōmō -ere, prōmpsī, prōmptum (iz *prō-emō)

1. poseči (posegati, posezati) po čem in (od)nesti (nositi, odnašati), vzeti (jemati), prinesti (prinašati) iz česa, od kod, izvleči (izvlačiti), potegniti (potegovati, potezati, potegati): Pl., Mart., Val. Max. idr., pridem provisum venenum promere T., diem qui promis (prikazuješ) et celas H., manum cunctanter Plin. iun. podati, prožiti. Izhodišče: hinc quosdam libros Ci.; z abl.: vina dolio H., pugionem vaginā T.; s praep.: tela e pharetrā O., signa (pecuniam) ex aerario L., alicui pecuniam ex aerario Ci. (pre)dati, izročiti, aurum ex armario suo Ci., medicamenta de narthecio Ci., spicula de pharetrā O.; refl.: cavo se robore promunt V. prihajajo na dan; occ. kot hort. t.t.: sameram ulmi promunt Col. delajo (ustvarjajo) seme, tum demum (sc. radices) se promunt Col. poženejo.

2. metaf.
a) iznesti (iznašati), odkri(va)ti, izda(ja)ti, od sebe da(ja)ti, izpustiti (izpuščati): clienti iura H. dajati napotke (napotila) v pravnih vprašanjih, animus eruditus, qui semper aliquid ex se promat (ki ima vselej kaj zajeti iz svoje notranjosti, ki lahko v svoji notranjosti vedno kaj zajame), quod delectet Luceius in Ci. ep., sedes, e quibus argumenta promuntur Ci. se zajemajo, promere aliquid ex obscuriore aliqua scientia Ci. zaje(ma)ti, aliquid in publicum T., Q. naznaniti (naznanjati), razširiti (razširjati), in scenam H. spraviti (spravljati) na oder.
b) razkri(va)ti, razode(va)ti, na dan da(ja)ti, na videlo (svetlo, na dan) spraviti (spravljati), izraziti (izražati), (po)kazati: olim agitatam rem Cu., consilia Ci., obscura H., exin promptum, quod multorum intimis questibus tegebatur T., miracula H., percontanti omnia promere Pl. vse razodeti, ničesar ne zamolčati, iustitiam promere et exercere Plin. iun. držati se pravice in jo izvrševati, saevissima T. storiti (početi, zagrešiti) najkrutejša dejanja, saevitiam ac libidinem factis T. dejansko očitati, odium T. da(ja)ti duška sovraštvu, vires V. uporabiti (uporabljati), (po)kazati.
c) occ. reči (govoriti), izreči (izrekati), spregovoriti, izjaviti (izjavljati), povedati, pripovedovati: Mart., Vell. idr., sententiam T., Aur., Petr., plura adversus Cottam T., magnificam orationem de semet ipso T. v sijajnem govoru spregovoriti o … , de quibus congruunt, promere libet T., quae acta essent, promendo L., Natalis prompsit missum se ad aegrotum Senecam T. — Od tod adj. pt. pf. prōmptus 3, adv. -ē

I. viden, očiten: Enn. ap., Gell., Lucr. idr., aliud clausum in pectore, aliud promptum in lingua habere S., eminentia et prompta, prompta et aperta Ci., hoc minime latet, quod ita promptum et propositum est Ci., prompta, occulta noverat T., dicam paulo promptius Ci., solutius (gladkeje) promptiusque (manj prikrito) eloquebatur T. —

II.

1. pripravljen, priročen, razpoložljiv, pri roki (na razpolago) bivajoč, gotov, brez obotavljanja (brez odlašanja) se izvršujoč (se izvršivši), uren, hiter, nagel: promptas habere sagittas O., quod cuique promptum, offerentes T., quae tibi a multis prompta esse scio Ci., quod aeque promptum (dostopno) est et mihi et adversario meo Ci., fidem suam populo Romano promptam praebuit Ci. je dal na razpolago, id voltu et lingua promptum habuit S., prompta audacia S., eloquentia T. takoj pripravljena na odgovor, os Q. dober (podmazan) jezik, herbae aliaque prompta in auxilium vulnerum morborumque Cels. in drugi pripomočki (druga pomagala) zoper … , ius L. naglo, promptius adversari T., promptissime adero Plin. iun.

2. lahek, pripraven, udoben: facilis et prompta defensio Ci., occupatio, aditus T., promptissima mortis via exsolvere venas T.; z dat.: moenia haudquaquam prompta oppugnanti L.; s sup.: promptum effectu, promptum rescriptu T.; z inf.: Q., nec mihi dicere promptum O., templorum, quae amissa sunt, numerum inire haud promptum fuerit T., promptius expediam Iuv., fortuna promptissime licentiam subministrat Val. Max.

3. hitro pripravljen, gotov, voljan (voljen), odločen, srčen, spreten, okreten, natančen, nagnjen k čemu, podvržen čemu, gibek na kaj, naklonjen, ustrežljiv, ugodljiv: manus equitum T. pripravljena na udar (boj), laudare promptos, castigare segnes T., promptissimus homo et experiens Ci., promptissimi (najsrčnejši) iuvenum L. ali Vitellianorum T., prompte necem subire T.; z loc.: promptus animi T. odločnega duha, belli (v vojni) promptissimus S.; z abl.: ingenio, linguā L., sermone T., manu L. takoj pripravljen udariti, osebno hraber (pogumen); z gen. gerundivi: parcendi victis filio animus promptior Iust., Plato veritatis omnibus adhibendae promptissimus Gell.; z dat.: Aur. idr., animus promptus libertati T., promptior servitio T., gens promptior veniae dandae L., Agrippina promptior Neroni T. bolj naklonjena; s praep.: ad vim, ad pugnam Ci., ad arma O., promptiores ad pericula Ci., animus promptus ad iocandum Ci., promptus ad bella suscipienda C., promptissimum genus ad lacessendum certamen L., promptus in pavorem T., promptior in spem T., promptum in adulationes ingenium T., in omne facinus promptissimus Iust., in latrocinia promptissimi H., Balbus promptus adversus insontes T. naklonjen nedólžnikom; z inf.: promptus metuenda pati Lucan., scis ipse, quam promptae superos incessere Stat., ferre magis promptus quam referre iniurias Ambr.

prompt prompten, takojšen, hiter; (genau) natančen

proper¹ [prɔ́pə] pridevnik
pravi, primeren, prikladen (for za)
dostojen, spodoben, neoporečen, korekten (vedenje itd.); svojski, lasten (to komu, čemu)
točen, eksakten, natančen; sam, pravi, v ožjem smislu (običajno za besedo Slovenia proper ožja Slovenija)
pristojen (oblast)
britanska angleščina, pogovorno temeljit, dober, pravi (npr. udarci, lopov)
slovnica lasten (proper name lastno ime)
astronomija lasten (gibanje)
grboslovje v naravnih barvah
arhaično lep

in the proper place na pravem mestu
at the proper time o pravem času
all in its proper time vse ob svojem času
if you think (it) proper če (to) smatraš za primerno
matematika proper fraction pravi ulomek
it is proper spodobi se
in the proper sense of the word v pravem smislu besede
I am proper glad sem zares vesel

punctilious [pʌŋktíliəs] pridevnik (punctiliously prislov)
pretirano uglajen, natančen, pedanten; zelo občutljiv