Franja

fautif, ive [fotif, iv] adjectif kriv; pogréšen; masculin krivec

pénaliser un conducteur fautif kaznovati šoferja, ki je zagrešil krivo dejanje
liste féminin fautive napak poln seznam
c'est lui le fautif de cet accident on je krivec te nesreče, on je odgovoren za to nesrečo

fe ženski spol vera (en v), zaupanje, zvestoba, obljuba; overitev, potrditev

fe de bautismo krstni list
fe católica katoliška vera
fe de erratas seznam tiskarskih napak
fe de matrimonio poročni list
fe púnica besedolomnost
fe de soltería samski list
buena fe poštenost; lahkovernost
mala fe nepoštenje, nezvestoba
digno de fe verodostojen
profesión de fe veroizpoved
dar fe verjeti, za resnico imeti; odobriti, jamčiti
dar fe de potrditi, izpričati, overiti
estar en fe de que biti prepričan, da
haber fe potrditi, veljati kot dokaz
obrar de buena fe ravnati v dobri veri
prestar fe verjeti
tener fe (en) imeti zaupanje (v)
a fe resnično, res
a fe de caballero na častno besedo
a fe mía, por mi fe pri moji veri
a buena fe, de fe gotovo, nedvomno
de buena fe pošten, zvest
de mala fe zvijačen, sleparski
en fe de po, zaradi
en fe de lo cual... v potrditev tega ...

figlio m

1. sin:
allevare un figlio vzgojiti sina
figlio unico sin edinec
figlio di primo, di secondo letto sin iz prvega, drugega zakona
è figlio di suo padre! cel oče je
figlio dell'amore evfemistično nezakonski sin
figlio di papà očkov sinek; slabš. gospodič; pog. šalj. razvajenec, lenuh
figlio di mammà mamin sinček; plah, sramežljiv deček, moški
figlio d'un cane pog. pasji sin
figlio unico di madre vedova pren. šalj. izjemnost, velika redkost
figlio della fortuna otrok sreče
figlio del popolo človek iz ljudstva
figlio del secolo otrok svojega časa

2. pl. otroci:
auguri e figli maschi srečno!
i figli dei figli bodoči rodovi, potomci, vnuki
tramandare qcs. ai figli predati potomcem, prenesti na potomce
i figli di Adamo pren. Adamovi otroci, človeštvo

3. pren. posledica, rezultat:
molti problemi contemporanei sono figli di errori passati veliko sodobnih problemov je posledica starih napak

filza f

1. niz, vrsta, zaporedje (tudi pren.):
una filza di perle niz biserov
una filza di errori cela vrsta napak

2. snopič (arhivskih dokumentov)

3. spenjanje

fiorito agg.

1. cveten, cvetoč, razcvetel, v cvetju:
giardino fiorito cvetoč vrt

2. poln:
un tema fiorito di errori di ortografia spis, poln pravopisnih napak

3. pren. izbran, odličen:
conversazione fiorita izbran pogovor

4. pren. okrašen, nališpan:
stile fiorito okrašen slog, cvetlični slog
gotico fiorito umet. cvetna gotika

5. pren. cvetoč, srečen

fourmillement [-mijmɑ̃] masculin mrgolenje, gomazenje; izobilje, obilica; médecine mravljinčenje

fourmillement d'idées, de fautes obilica idej, napak

fourmiller [-je] verbe intransitif mrgoleti, biti poln (de quelque chose česa); médecine mravljinčiti

les vers fourmillent dans le fromage črvov mrgoli v siru
les fautes d'orthographe fourmillent dans son devoir pravopisnih napak mrgoli v njegovi nalogi

hold² [hóuld] samostalnik
prijem, opora; moč, vpliv (on, over, of)
ameriško ustavitev, zadrževanje
arhaično utrdba

to afford no hold ne nuditi opore
to catch (ali get, lay, seize, take) hold of s.th. prijeti kaj, dobiti
to get hold of s.o. ujeti koga, zalotiti koga
to get hold of o.s. dobiti se v oblast, obvladati se
to get a hold on s.o. dobiti koga v oblast
to have a (firm) hold on s.o. imeti koga v oblasti
to keep hold of čvrsto držati, ne izpustiti iz rok
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
in politics no holds are barred v politiki je vse dovoljeno
to quit (ali let go) one's hold of izpustiti kaj iz rok
ameriško to put a hold on s.th. zaustaviti kaj, zadržati kaj
to take hold of one's fancy zbuditi domišljijo

igrati se povratni glagol
1. (za zabavo) ▸ játszikV vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszikVsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

5. (eksperimentirati) ▸ játszikRad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel. Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.

indikator moški spol (-ja …) (kazalec) der Indikator, der Anzeiger; tehnika (kazalnik) der Anzeigeteil, das Sichtanzeigegerät; die Anzeige (napak Fehleranzeige, operativni Betriebsanzeige), der Anzeiger (tlaka Druckanzeiger)
indikator pozicije pomorstvo der Wegschreiber
agronomija in vrtnarstvo indikator tal der Boden(an)zeiger
številka die Kennziffer, die Kennzahl

infilzata f

1. niz

2. pren. vrsta, serija:
un'infilzata di sbagli kup napak
un'infilzata di sciocchezze kup neumnosti

iskanj|e srednji spol (-a …)

1. die Suche, das Suchen, zoprno, dolgotrajno ali večkratno: die Sucherei; die Sucharbeit

2. akcija: das Suchen, die Suchaktion, die -suche (cilja Zielsuche, hrane Nahrungssuche, napake/napak Fehlersuche, na površini plazu Oberflächensuche, vzroka motnje Störungssuche, zaposlitve Stellungssuche, Stellensuche, partnerja Partnersuche); … iskanja Such- (čas die Suchzeit, hitrost die Suchgeschwindigkeit, površinska hitrost Flächensuchgeschwindigkeit, strategija die Suchstrategie, širina pasu die Suchstreifenbreite, območje das Suchfeld)
naprava za iskanje das Suchgerät

3. (lociranje) die Ortung (iz bližine Nahortung)

4. (najdenje) die Auffindung

5. policijska akcija: die Fahndung, die Fahndungsaktion

6.
iskanje pogrešanih oseb der Suchdienst
prošnja za iskanje pogrešane osebe der Suchantrag

istic, istaec, istoc in istuc (z enklitičnim ce okrepljeni iste, prim. illic)

I. Pron.: ta, tisti, onile, tale; Kom. ga uporabljajo, da z njim zapirajo zev: quid istuc est verbi? Pl., cum istoc ornatu Pl.; potem stoji tudi pred soglasniki: quid istic narrat? Ter., istuc quidem considerato Ci., non posse istaec sic abire Ci., istic labor Pl., istic servus Pl., istaec res Pl., istac lege Pl., istoc modo Pl., istoc pacto Ter., qui istic mos est Ter., quisquam istuc negat Ci., dicitur quidem istuc Ci., istuc humile Ci., istaec loca Ci., remove istaec Suet.; acc. n. istoc = zato, zaradi tega: Ter.; z gen.: homo istuc aetatis Pl., Ter. v tej starosti, tuus pater istuc aetatis cum esset Auct. b. Afr.; abl. n. sg. istōc pred komp. = toliko: iam istoc probiores, cum … Pl., istoc magis vapulabis, quia … Pl., istoc vilius Ter.; ce popolnoma ohranjen: istaece ridicularia Pl., istis-ce ambabus Pl.; v vprašanjih pred vprašalnico ne v obl. ci: istoci-ne pacto me adiutas? Pl., istāci-ne causā Pl., istuci-ne interminata sum? Ter., istosci-ne mores Pl. —

II. Adv. obl.:

1. istī-c (prim. istī pod iste II) tam, ondi, tu, na mestu, kjer si ti (ste vi): quis istic habitat? Pl., quid fuit istic antea scriptum? Ci., istic astato, iam istic ero Pl., istic, ubi Pl., scribite, quid istic agatur Ci., quoniam istic sedes Ci., prius hic te nos, quam istic tu nos videbis Ci., istic mane Ter. tukaj čakaj, quid istic tibi negotii est? Ter., te istic invitum non esse Ci., quocumque istic loco constitisti L.; v vprašanjih: isticine vos habitatis Pl. metaf.: tu = v (pri) tej stvari, pri tem: istic sum exspectoque, quid respondeas Ci. sem pri tej stvari = pazim na tvoja izvajanja, quid istic? (faciendum) Pl., Ter. kaj je pri tem storiti?, neque istic neque alibi tibi usquam erit in me mora Ter.

2. istin-c (iz *istim-c; prim. istim pod iste II. in illiuc pod illic II.) odtod (od tod), od tam, odondod (od ondod), s tvoje strani: libenter istinc profugi Ci., si istinc pecunia, istinc fraus est hinc pudor, honesta vita Ci. na tvoji strani, alter hinc, alter istinc assistite Pl., i. excludere Ter., i. loquere Pl., fare i. V., qui i. veniunt Ci., ilico i. Enn. takoj proč od mene!, se i. subterducere Pl., i. enim emanant Ci., i. clamor incipit L.; metaf. od tega = od te stvari (teh stvari): istinc abstulit aetas H. odtod (= od teh napak), memento ergo dimidium mihi i. de praedā dare Pl.

3. istō-c (prim. istō pod iste II.) tja, tjakaj, na tvojo (vašo) stran: do fidem istoc me intro ituram Pl., i. ad vos intromittam Pl., is, quem i. misi Suet., nimium istoc abisti Pl.; v klas. lat. prevladuje obl. istūc: adcessit istuc Ci., i. sunt delapsi Ci., dum transferor i. O., i. mens fert H. k tebi, i. ire Pl., concedere, venire Ter., mittere Suet.; metaf.
a) odtod (od tod), odonod (od ondod): nimium istoc abisti Ter.
b) tjakaj = k tej stvari, k temu: post istuc veniam Ter. k stvari, istuc ibam Ter. ravno sem hotel govoriti o tem. Apokopirana obl. stūc: Pl.

Opomba: Popolnoma napačna je poznejša pisava: ist-hic, ist-haec, ist-hinc, ist-huc, ker to niso zloženke iz iste in hic, haec, huc, hinc.

kàkor

A) adv. (izraža poljubnost načina) comunque:
beseda je žaljiva, obrni jo kakor si že bodi la parola è offensiva comunque la giri

B) konj.

I.

1. (izraža primerjave glede enakosti) come:
toplo je kakor poleti fa caldo come d'estate

2. (s primernikom izraža neenakost, različnost) come, di:
sin je večji kakor oče il figlio è più alto del padre
ni tako priden kakor sestra non è così diligente come la sorella

3. (izraža podobnost) come:
ukazuje kakor diktator comanda come un dittatore

4. (izraža dozdevno podobnost) come:
srečala sta se kakor po naključju si incontrarono come per caso

5. drug, drugega kakor (izraža omejenost na navedeno) che, se non:
ne kaže drugega kakor molčati non bisogna far altro che tacere
kdo drug je kriv nesreče kakor ti di chi altri è la colpa della disgrazia se non tua

6. tako ... kakor (za vezanje sorodnih pojavov) (tanto)... quanto; (così)... come; (sia)... che:
film je bil ugodno sprejet tako pri občinstvu kakor pri kritiki il film ha avuto buona accoglienza tanto di critica che di pubblico

II. (v odvisnih stavkih)

1. (v primerjalnih odvisnikih) (così)... come; (tanto)... quanto; (di) come; (di) quanto; come se; che; come:
on dela tako, kakor delajo drugi fa (così) come fanno gli altri
plačal je več, kakor so zahtevali pagò più di quanto gli avessero chiesto
maha z rokami, kakor bi orehe klatil agita le braccia come se abbacchiasse le noci
dela se, kakor da me ne pozna fa finta di non conoscermi
ne kaže drugega, kakor da potrpimo non ci resta altro che pazientare
(za izražanje primerjave sploh) come:
kakor poročajo časopisi, je prišlo do nemirov come riferiscono i giornali, sono scoppiati disordini
(za izražanje odnosa osebka do povedanega) come:
ostani ali pojdi, kakor hočeš resta o va', come vuoi

2. pren. kakor hitro (v časovnih odvisnikih) (non) appena:
kakor hitro se vrnem, se ti javim non appena torno, mi faccio vivo

3. (v pogojnih odvisnikih) se:
kakor mi ne boš pri priči tiho, te spodim iz sobe se non chiudi subito il becco, ti sbatto fuori dalla stanza

4. pren. (v dopustnih odvisnikih) per quanto, quantunque, benché:
kakor ga imam rad, njegovih napak ne morem zamolčati per quanto gli voglia bene, non posso sorvolare sui suoi difetti

5. (eliptično za naštevanje zgledov za prej povedano) come:
ptice, kakor orli, jastrebi, sove, so ujede uccelli come le aquile, i nibbi, i gufi, sono predatori

6. (eliptično z nedoločnim zaimkom ali prislovom za izražanje različnosti stanja) dipende, a seconda:
postrežba po lokalih ni najboljša, kakor kje il servizio nei locali non è dei migliori, a seconda

kàr (čésar)

A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
pren. kar je, (to) je è quello che è
bo, kar bo sarà quel che sarà

2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
PREGOVORI:
ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

B) adv.

1. (poudarja intenzivnost dejanja):
kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
spi kar oblečen dorme (così) vestito
čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
kar naprej, prosim avanti, prego
(izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
kar po njem su, dagli
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

C) konj.

1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
naj stane, kar hoče costi quel che costi

2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia

kopíca¹ (-e) f

1. mucchio (di fieno, di paglia)

2. mucchio; ammasso; coacervo, congerie:
astr. zvezdna kopica ammasso stellare
kopica ljudi agglomerazione di persone
kopica napak una congerie di errori

kvot|a [ô] ženski spol (-e …) die Quote (napak Fehlerquote, uvozna Importquote)
razdeliti na kvote quotisieren

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

mantica -ae, f (kelt. beseda) ob obeh straneh viseča bisaga, starejše premetalnica (pešcev, popotnikov), torba (konjenikov), vreča čezramnica, naramnik: Porph., mantica cantheri costas gravitate premebat Luc., mantica cui lumbos onere ulceret atque eques armos H., et cum dicto mantica[m] mea[m] humero exuo Ap.; pren.: non vidēmus manticae quod in tergo est Cat. = svojih napak, praecedenti spectatur mantica tergo Pers. napake drugega.

miss³ [mis]

1. prehodni glagol
zamuditi (priložnost, vlak); zgrešiti, izpustiti; ne imeti, biti brez, ne dobiti; preslišati, spregledati, ne opaziti; pogrešati izogniti se

2. neprehodni glagol
ne zadeti, zgrešiti (strel); spodleteti

pogovorno to miss the bus (ali boat) zapraviti šanse
to miss fire ne sprožiti se; figurativno ne uspeti, ne zbuditi zanimanja
to miss one's footing spodrsniti
to miss one's hold zgrešiti, napak prijeti
to miss one's mark zgrešiti cilj, ne uspeti
he didn't miss much nič mu ni ušlo, ni mnogo zamudil
I just missed running him over za las sem se ga izognil (da ga nisem povozil)
to miss the point of ne razumeti poante česa
to miss a trick preslišati, ne uspeti videti
to miss out zamuditi (priliko); izpustiti, preskočiti (besedo)
aeronavtika missed approach zgrešen dolet