Franja

scăldá scald vt. namakati, namočiti, zmočiti, (na)vlažiti; vr. (o)kopati

seethe [si:ð]

1. prehodni glagol
namakati, namočiti, prepojiti
arhaično kuhati, zavreti (kaj)
neprehodni glagol
vreti (tudi figurativno)
kipeti, prekipeti
figurativno razburiti se

seethe with anger (with fury) razsrditi se (pobesneti)
the country is seething with discontent v deželi vre nezadovoljstvo

2. samostalnik
vrenje, kipenje; razburjenje; upor, punt

smollare v. tr. (pres. smōllo) gosp. namočiti, namakati (perilo)

soak [sóuk]

1. samostalnik
namočenje, namakanje, prepojitev; tekočina za namakanje
pogovorno popivanje
sleng pijanec
sleng težak udarec
sleng zastavitev, zastava

to put in soak zastaviti

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), namakati (se); prepojiti (napojiti) (se); pronicati, mezeti
pogovorno čezmerno piti; vpijati; izsesati (tekočino) (out)
sleng opijaniti (koga)
pogovorno piti ga, biti pijanec
sleng kaznovati (koga)
ameriško, sleng natepsti, pretepsti
figurativno izmolsti (kaj) iz koga, "osušiti" (koga) za kaj
sleng zastaviti (kaj)

to soak o.s. into zatopiti se v
to soak through a filter pronicati skozi cedilo
I am soaked through (with rain) do kosti sem premočen (od dežja)
soaking wet popolnoma premočen
he soaked me 10 shillings osušil me je za 10 šilingov
the path is soaked steza je razmočena
blotting paper soaks up ink pivnik vpija črnilo
to soak in (up) vpijati, absorbirati; napojiti se

sodden [sɔdn]

1. pridevnik
namočen, premočen; slabo pečen, neprepečen; napihnjen, nabuhel (kruh); (redko) prevret, kuhan; brezizrazen, neumen

sodden with wet premočen, namočen, prepojen
sodden features zabuhel obraz

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
namočiti (se), razmočiti (se)

the rains have soddened the earth deževje je namočilo zemljo

sop² [sɔp] prehodni glagol
namočiti (kruh ipd.), pomočiti; namakati; popiti, pobrisati (razlito vodo, tekočino) (često up)
neprehodni glagol
premočiti se, biti premočen; pronicati, curljati (skozi)

sopping wet (with rain) do kože premočen (od dežja)
to sop bread in gravy namočiti kruh v mesni omaki

suf-fundō² (sub-fundō) -ere -fūdī -fūsum (sub in fundere)

1. suffundere alicui rei ali alicui aliquid
a) (o tekočinah) spodaj vli(va)ti, spodaj zli(va)ti, spodaj razli(va)ti, podli(va)ti: vinum salutare Macr.; preg.: clam … aquam frigidam subdole suffundunt Pl. skrivaj … zahrbtno podlivajo mrzlo vodo = skrivaj … zahrbtno obrekujejo; klas. le med. spodaj (pod čim) se razli(va)ti, teči pod čim: animum esse cordi suffusum sanguinem Ci. pod srcem tekoča kri, quibus intumuit suffusa venter ab unda O. od vode, tekoče pod kožo = od vodenice, quorum (sc. imbrium) aqua tacite suffunditur Sen. ph., sanguinem oculis suffusum emendant Plin. podpluto kri v očeh, bilis subfusa Plin. pod kožo razlit žolč = zlaténica, rumeníca, ulcera alte suffusa medullis Cl.
b) metaf. pesn. in poznolat. (o rdečici in bledici (bledobi) na obrazu): si (sc. luna) virgineum suffuderit ore ruborem V. če razlije (pravzaprav „podlije“) deviško rdečico po obrazu = če ji deviška rdečica zalije (oblije) obraz; sicer le med. in pass.: Masinissae haec audienti non rubor solum suffusus (sc. est) L. Masinise ni le oblila rdečica, animae rubor primum, deinde pallor suffunditur Sen. ph. po obrazu umirajočega se razlije najprej rdečica, potem bledica, pallor deinde suffusus est Cu. potem ga je (napol mrtvega) oblila bledica = potem je (napol mrtev) pobledel.

2. suffundere aliquid aliqua re
a) kaj s čim podli(va)ti, poli(va)ti, obli(va)ti, da(ja)ti čemu teči pod čim, kaj (po)rositi s čim, orositi (orošati) s čim, kaj namočiti (namakati) ali (o)močiti (omakati), (po)barvati, napolniti (napolnjevati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti, zastreti (zastirati) ipd.: tepido suffundit lumina rore O. porosi oči s toplimi solzami, s toplimi solzami prekrije oči, omnia suffundens mortis nigrore Lucr., suffunduntque sua caelum caligine (sc. nebulae) Lucr., rabidas suffundit sanguine venas Cl.; večinoma pass. in med.: lingua est suffusa veneno O., bile subfusi ali felle subfusi (suffusi) Plin. zlatenični ljudje, oboleli za zlatenico, agricola minio suffusus Tib. pobarvan, ut … vidit … Hyperionis orbem subfundi maculis Stat., crebro suffusae lanae Plin. pogosto namočena volna, superpositis lanis, quae subinde subfundantur Plin., equus suffusus P. Veg. ki so mu noge otekle, igne suffusae genae Sen. tr. ognjeno podpluta, si cruore suffunduntur oculi Plin. če so oči podplute, lacrimis suffundi Plin. iun. zasolziti se, inbecillos oculos esse scias, qui ad alienam lippitudinem et ipsi suffunduntur Sen. ph. ki se … tudi same zasolzijo; z gr. acc.: lacrimis oculos suffusa nitentīs V. s solznorosnimi očmi, (sc. lupus) rubrā suffusus lumina flammā O. z ognjenordeče podplutimi očmi.
b) metaf. (o rdečici na obrazu): illa … pulchra verecundo subfuderat ora (gr. acc.) rubore O. je sramežljivo zardela (zažarela) v lepa lica, candorem (gr. acc.) roseo suffusa rubore O., vultum rubore suffundere Hier. zardeti (zažareti) v lica, in ore impudentia multo rubore suffusa Plin. iun., multo pudore suffunditur Plin. iun. oblije ga obilna rdečica; abs.: suffundere aliquem (sc. rubore) povzročiti (storiti, poskrbeti), da kdo zardi (da koga rdečica oblije), izvabiti (priklicati) komu rdečico na lica: haec et huiuscemodi Theophrastus disserens, quem non suffundat Christianorum? Hier. katerega kristjana bi ob takih njegovih besedah ne oblila rdečica?; pass. suffundi (sc. rubore) zardeti: sancti viri est suffundi, si virginem viderit Tert.; pren.: aequabili calore suffusus aether Ci. napolnjen, prežarjen, animus nulla in ceteros malevolentia suffusus Ci. ne navdan z nobeno zlohotnostjo do drugih = brez sleherne zlohotnosti do drugih, sales suffusi felle O. z žolčem prepojeni = ujedljivi, zajedljivi, porogljivi, littera suffusas quod habet maculosa lituras O. s solzami zabrisana mesta, oculi suffusi voluptate Q.

3. na kaj, v kaj nali(va)ti, prili(va)ti, vli(va)ti: aquulam Pl., mare vinis Pl., „bene vos, bene te … optime Caesar!“ dicite suffuso terbona verba mero O., suffundere merum in os mulae Col., suffundere ius (omako) Col., in doliis sarmenta componentes acetum suffundunt Vitr.; pren.: cibo suffundamus vires Varr. — Od tod adj. pt. pf. suffūsus 3 sramežljiv; v komp.: ab his annis et suffusior et vestitior sexus est Tert.

swamp² [swɔmp] prehodni glagol
poplaviti, preplaviti, potopiti (kaj); premočiti, namočiti
figurativno (večinoma pasivno) zasuti, obsuti (s prošnjami, s pismi); (o morju) pogoltniti; preobremeniti (z delom), zadušiti, premagati (čustva)
politika preprečiti (zakon)
ameriško utreti (pot) skozi gozd
neprehodni glagol
(ladja) potapljati se, toniti; biti preplavljen, utoniti
figurativno zabresti v težave, propasti

I am swamped with work čez glavo imam dela
to be swamped with debts do vratu tičati v dolgovih
they had been swamped about two miles from the town okrog dve milji od mesta so obtičali v močvirju
a pipe burst and swamped the bathroom pipa je počila in voda je preplavila kopalnico

tingō (tinguō) -ere, tīnxī, tinctum (prim. gr. τέγγω, stvnem. thunkōn, dunkōn = nem. tunken)

1. namočiti (namakati), (o)škropiti, poškropiti, (o)močiti (omakati), (na)vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), pomočiti (pomakati), v kako tekočino potopiti (potapljati), s kako tekočino napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (po)rositi, (na)mazati, premazati (premazovati), (na)maziliti: Lydia Pactoli tingit arata liquor Pr., ara lacrimis O., Pallade (z oljem) membra O., pedes Plin., tela venenis Plin., hostili caede manum O., fontem medicamine tingere O. zastrupiti, pavimentum mero H., sanguine tincta humus O., tunica sanguine tincta Ci., victima pontificum securim cervice tinget H.; namočiti, pomočiti; na vprašanje kam?
a) z abl.: Mart., Iust. idr., stridentia tingunt aera lacu V. sršeče (cvrčeče) železo namakajo v vodo, kalijo v vodi, aequore tingui V., O. = zaiti, zahajati (o zvezdah).
b) s praep. in z abl.: in undis vestigia tingit O., faces in amne O., in amne comas Pr., spongia in aceto tincta Cels.; pesn. (o zahajajočih zvezdah): Phoebus in aequore tinguit equos O.; metaf. prepojiti (prepajati), napojiti (napajati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati): vis aurea flumen tinxit O. zlatotvorna moč je prepojila reko, orator tinctus litteris Ci., Laelia patris elegantiā tincta Ci. obdarjena, verba sensu tincta Q., libellos sale Romano tingere Mart.

2. occ. (pre)barvati, (o)barvati, pobarvati, (po)mazati, premazati (premazovati): poma puniceo colore O., cutem Mart. lepotičiti, lanae bis tinctae murice H., nihil nisi conchylio tinctum Ci., comam O., coma … viridi cortice tincta nucis Tib., nummos Ulp. (Dig.), tinguntur sole populi Plin., caeruleum ali hysginum tingere Plin. modro barvati, purpuram tingere Plin.; pesn.: tinxerat ora rubor O. rdečica je oblila, tinctus violā pallor amantium H. z rdečico obarvana bledica zaljubljencev, loca lumine tingere Lucr. razsvetljevati, globus candenti lumine tinctus Lucr. razsvetljeno. — Od tod

1. subst. pt. pr. tingentēs -ium, m barvarji: tingentium officinae Plin.

2. subst. pt. pf. tincta -ōrum, n barvano, pisano: tincta absint Ci.

3. krstiti: solā se paenitentiā tinguere, venturum mox, qui tingueret in spiritu et igni It. ap. Tert., tinctus est ab Ioanne prophetā in Iordane flumine Lact.

udá úd

I. vt.

1. zalivati, zaliti

2. namakati, namočiti; oblivati, obliti

3. (na)vlažiti; prepojiti

II. vr. zmočiti se, premočiti se

ūdō -āre -āvī (ūdus) (z)močiti, omočiti (omakati), navlažiti, (o)vlažiti, namočiti (namakati) (naspr. siccare): super quos loricas et arma, ne udentur Veg., nam quae udanda sunt corporis, vino foventur, quae siccanda sunt melle detergentur Macr., udare labra vappā Aug.

utòpiti ùtopīm
I.
1. utopiti, potopiti: utopio bi ga u čaši, u žlici vode
2. namočiti: utopiti konoplju, lan; utopljen lan
II. utopiti se utopiti se, potopiti se: utopiti se u razmišljanja o našoj budućnosti; utopiti se u rijeci, u tudi narod

wash² [wɔš] prehodni glagol
(o)prati, umi(va)ti; izp(i)rati; (o)čistiti; splakniti, namočiti, zmočiti, namakati, ovlažiti, navlažiti, premočiti; preplaviti, odplaviti, odnesti (s palube, o valu, toku); izvreči (na kopno); spodkopati, izdolbsti (voda); izpirati (rudo, pesek za zlato), izplakniti; prevleči z žlahtno kovino; lahno pobarvati z vodeno barvo

to wash o.s. umiti se
to wash one's hands figurativno umiti si roke, meti si roke (od zadrege)
to wash one's hands of s.o. figurativno ne hoteti več imeti opravka s kom
I wash my hands of this affair pri tej zadevi si umijem roke (v nedolžnosti)
to wash one's dirty linen figurativno (javno) pripovedovati umazane tajnosti
to wash ashore naplaviti na kopno
to wash (up) dishes pomiti posodo
to wash overbord navtika odnesti s palube
neprehodni glagol
biti pralen, dati se prati, ne izgubiti barve pri pranju
figurativno, pogovorno prestati preskušnjo; biti prepričljiv; teči, liti, pljuskati; biti naplavljen, izvržen na kopno

to wash for gold izpirati zlato (iz zemlje)
she washes for other people ona pere (hodi prat) perilo za druge
this argument won't wash ta argument je nevzdržen

water² [wɔ́:tə] prehodni glagol
(po)škropiti (streets ceste)
zalivati (plants rastline)
namočiti, namakati, ovlažiti, napeljati vodo na; razredčiti z vodo, zvodeniti (milk, wine mleko, vino)
napojiti, napajati (animals živali)
oskrbeti, oskrbovati z vodo (an engine stroj)
ekonomija povečati dolg ali kapital (podjetja) z izdajo novih delnic brez kritja; moarirati (tkanino)

to water down zvodeniti, razredčiti; figurativno omiliti, ublažiti
to water down one's claims ublažiti, zmanjšati svoje zahteve
he watered his lecture zavlačeval (razvlekel) je svoje predavanje
neprehodni glagol
puščati vodo; liti solze, solziti se (oči); izločati vodo, slino; zmočiti se, ovlažiti se; napajati se, piti, iti se napajat (živali); oskrbeti se z vodo; piti mineralno (delati kuro z) zdravilno vodo, zdraviti se s slatino
lov iti v vodo (pes)

it made my eyes water oči so se mi zasolzile ob tem
to make s.o.'s mouth water napraviti, da se komu pocedijo sline
my mouth watered (for, after) sline so se mi pocedile (po, za)
to water the stock ekonomija izda(ja)ti nove delnice (brez povečanja glavnice), zvodeniti (delniški kapital)

weichen¹ namakati, namočiti

zakìšati -ām
1. nastati deževno vreme: u planini najedanput zakiša
2. zmočiti, namočiti: zakišati rublje

zàkvasiti -īm zmočiti, namočiti: zakvasiti vodom

zamòčiti zàmočīm
1. pomočiti: zamočiti pero u tintu, u mastilo
2. namočiti: zamočiti rublje, veš

zmočíti zmóčim dov., намочи́ти -чу́ док., замочи́ти -чу́ док., змочи́ти -чу́ док., змо́кнути -кну док.

вымачивать, вымочить namakati, namočiti, razmočiti