Franja

irrigable [irigabl] adjectif ki se da namakati, namakljiv (zemlja, površina)

kvȁsiti -īm
I.
1. narmakati: suze su kvasile našu zemlju; suzama je kvasila obraze svoje
2. močiti: pijani ljudi kvasili su zid
3. vlažiti: kvasiti platno, lan
4. oblivati: rijeka kvasi grad
II. kvasiti se namakati se: pred kućom se kvase sudovi

liquor² [líkə]

1. prehodni glagol
prepojiti usnje z oljem (maščobo), namakati slad (v pivovarni)
sleng popiti kozarček (up)

2. neprehodni glagol
namakati se

mòčiti -īm
I.
1. močiti: krvlju močiti zemlju; suzama močiti jastuk
2. goditi, močiti lan: močiti lan, konoplju
3. lužiti: močiti drvo, metale
4. pomakati: močiti hljeb u sos od pečenja
5. ekspr. namakati si, močiti si: močiti žedno grlo
II. močiti se močiti se

regadío bogat z vodo, vodnat; ki se da namakati

regadío m namakano zemljišče

tremper [trɑ̃pe] verbe transitif na-, po-, pre-, zmočiti; ovlažiti; kaliti (železo); razredčiti (vino z vodo); figuré okrepiti, ojekleniti; otrditi; verbe intransitif ležati v vodi, namakati se; figuré biti udeležen (dans un crime pri zločinu)

tremper de larmes omočiti s solzami
tremper son stylo dans l'encrier pomočiti svoj nalivnik v tintnik
tremper la soupe z juho politi kruh
tremper une compresse dans l'eau namočiti obkladek v vodi
ses lèvres dans une boisson začeti piti (pijačo)
il a trempé dans cette escroquerie bil je udeležen pri tej slepariji
faire tremper mettre à tremper le linge namočiti perilo
se tremper zmočiti se; hitro se okopati

бучить lužiti, v lugu namakati

вымокать, вымокнуть pomočiti se; namakati se, namočiti se; (s)trohneti

квасцевать namakati v galunov! vodi

bagnare

A) v. tr. (pres. bagno)

1. zmočiti, namočiti:
bagnare il baccalà namakati polenovko
bagnare i panni prima di stirarli navlažiti perilo pred likanjem
bagnare la bocca, le labbra piti

2. pren. zaliti:
bagnare una laurea zaliti diplomo

3. oblivati, oplakovati (morje, reka):
il Tirreno bagna Napoli Tirensko morje obliva Neapelj

B) ➞ bagnarsi v. rifl. (pres. mi bagno)

1. kopati se

2. zmočiti se, biti moker:
bagnarsi per la pioggia come un pulcino na dežju biti moker do kože

lúg lye; leach; lixivium; narečno buck, buck-water

čeber za lúg lye-tub
kalijev lúg potash lye
milni lúg soap solution, soap-suds pl
pralni lúg washing liquid
namakati, namočiti v lúgu to soak in lye; to buck

mācerō -āre -āvī -ātum (prim. māceria)

1. (o)mehčati, (o)mečiti, (raz)močiti, namočiti (namakati), omočiti (omakati), zamočiti, čímžati: lupinum Varr., salsamenta Ter., lini virgas Plin. namakati, calcem, calcis glebas Vitr. namočiti (namakati; prim. mācerātiō), fimum assiduo liquore Col., aliquid fumo Plin. (po)vodíti, prekaditi (prekajevati).

2. klas. le metaf.
a) (telesno) (o)slabiti, vzeti (jemati) moč, izčrpa(va)ti, (iz)mučiti, mrcvariti, trpinčiti, trapiti, izčimžati: Col., Plin., Vell., Fl., multos iste morbus macerat Pl., siti maceratus Cu., alterum annum circumvallatos inclusosque nos fame macerant L. nas mučijo.
b) (duševno) potreti, gristi, žalostiti, cvéliti, pekliti, ujesti (ujedati), gristi, mučiti, vznemiriti (vznemirjati), uničiti (uničevati), povzročiti (povzročati) tesnobnost, spraviti (spravljati) v slabo voljo, ugonobiti (ugonabljati), trapiti: Pac. ap. Non., Q., illorum me alter cruciat, alter macerat Pl., me macerat Phryne H., macerat invidia Lucr., quae vos … cum reliqueritis, macerent desiderio L., egomet me coquo et macero et defetigo Pl., cur me excrucio? cur me macero? Ter.; med. = medle(va)ti, trepetati: macerari desiderio Sen. ph. ali ex desiderio Afr. fr., macerari lentis ignibus H. medleti od trajne žarne (strastne) ljubezni, maceror interdum, quod sim tibi causa dolendi O.; pren.: non tamen exspectationem nostram macerabo singulos producendo Sen. ph. = ne bom nas predolgo puščal v negotovosti (v pričakovanju).

mlek|o¹ [é] srednji spol (-a …) hranivo: die Milch, -milch (kamelje Kamelmilch, kravje Kuhmilch, kozje Ziegenmilch, kobilje Stutenmilch, oslovsko Eselsmilch, ovčje Schafmilch, sveže Frischmilch, neposneto Vollmilch, prednostno Vorzugsmilch, posneto Magermilch, homogenizirano H-Milch, kondenzirano Büchsenmilch, Dosenmilch, konzumno Trinkmilch, nekisano Süßmilch, kislo Dickmilch, Sauermilch, v prahu Trockenmilch, v steklenicah Flaschenmilch, sterilizirano Sterilmilch, surovo Rohmilch)
materino mleko Muttermilch, Frauenmilch
…mleka Milch-
(količina die Milchmenge, pregled/preiskava die Milchuntersuchung, prireja die Milchleistung, prodajalec der Milchverkäufer, segrevanje die Milcherhitzung, sprejem die Milchannahme, steklenica die Milchflasche, vrečka die Milchtüte, der Milchbeutel)
… za mleko Milch-
(kangla die Milchkanne, karton der Milchkarton, kozarec das Milchglas, lonec der Milchtopf, pasterizator der Milcherhitzer, steklenica die Milchflasche, vrček das Milchkännchen)
vsebujoč mleko milchhaltig
izločati mleko milchen, laktieren
izločanje mleka die Laktation
ki pospešuje izločanje mleka milchtreibend
ne dajati mleka krava: trockenstehen
figurativno (cedita se) mleko in med (es fließen) Milch und Honig
tehnika namakati v mleku ausfrischen

mordeō -ēre, momordī, morsum (nam. *(s)mordéi̯ō; prim. skr. mardayati mleti, drobiti, gr. ἀμέρδω oropati, odvzeti, σμερδ-νός, σμερδ-αλέος strašen, stvnem. smerzan = nem. schmerzen boleti, ang. smart bister, premeten, pameten, pren. zajedljiv, piker, jedek, pekoč)

1. gristi, ugrizniti (ugrizovati), grizljati, žvekaje gristi, žvekati, žvečiti, jesti, (o)glodati: Enn. ap. Gell., Mart., canis timidus vehementius latrat quam mordet Cu., canes mordent Ci., pabula dente momordi O., vitem V., tunicatum cum sale caepe Pers.; preg. o umirajočih (= gr. ὀδὰξ λαζοίατο γαῖαν Hom.) humum ore momordit V. zagrizel je v zemljo = umrl je, šel je pod rušo; subst. pt. pf. morsī -ōrum, m ugriznjenci: morsi a rabioso cane Plin.; morsa -ōrum, n grižljaji = koščki: lanea Cat.; occ.
a) zajesti (zajedati) se, zaseka(va)ti se, zadreti (zadirati) se v kaj, prije(ma)ti, (z)grabiti: mordet fibula vestem O., laterum, iuncturas V., vomer mordet terram Plin., locus (sc. corporis), qui mucronem (sc. teli) momordit Cels. kamor se je zasekala ost, kamor se je zadrla ost, id, quod a lino mordetur Cels. kar (kjer) predre nit.
b) trdno se držati česa: fraxinus arentem mordebat humum Stat.
c) (o rekah) oplakujoč objedati kaj, oplakujoč se zajedati v kaj, pljuskati ob kaj: rura, quae Liris quietā mordet aquā H.
d) (o)žgati, ož(i)gati (o)smoditi, skeleti, ščemeti, zaje(ma)ti, prevze(ma)ti, napasti (napadati), poškodovati: urtica foliis non mordentibus Plin., radix gustu acri mordet Plin., m. oculos Plin., mordeat … fortior aura nemus Mart., aceto morderi Plin. čimžati (namakati) se, quia oleam momorderit aestus H., frigora parum cautos mordent H.

2. metaf.
a) ugrizniti (gristi) = ujesti (ujedati), zbosti (zbadati), ob(i)rati, opravljati, ogovarjati, obrekovati, udrihniti (udrihati) po kom, zabavljati čez koga ali kaj, po kom ali čem, prizade(va)ti, (u)žaliti, (u)žalostiti, (o)zmerjati; kako se je razvila metafora, kaže stavek: livor iniquo nullum de nostris dente momordit opus O. se ni lotila; od tod m. clanculum Ter., mordebere dictis O., mordear opprobriis H., iocus mordens Iuv. zajedljiva, valde me momorderunt epistulae tuae Ci. ep., conscientia mordet Aug. in pass. conscientiā mordeor Ci. vest me grize, peče, paupertas mordet Ci. ali mordet cura medullas O. grize, gloda, pekli, grudi, dolore mordeor O. boli me, scribis morderi te interdum, quod … Ci. ep. da te boli.
b) (duševno) zagristi se v kaj = držati se česa: hoc tene, hoc morde Sen. ph. tega načela se trdno drži.

Opomba: Star. pf. act. memordī: Gell.

nabrekn|iti (-em) nabrekati

1. seme, vlakna: quellen, aufquellen

2. spolni organi: schwellen

3. (oteči) anschwellen

4. (napihniti se) auftreiben

5.
namakati, da nabrekne vorquellen, anquellen
pustiti, da nabrekne riž: ausquellen lassen

namoči|ti (namóčim) namakati dež koga: durchnässen; kaj v vodi ipd.: einweichen, wässern, (zmehčati) aufweichen
namočiti grlo sich die Kehle schmieren

namočíti (-móčim) perf. glej namakati | namočiti

raztopin|a ženski spol (-e …) kemija die Lösung (alkalna Alkalilösung, barvilna Farblösung, fiziološka physiologische Lösung, hranilna Nährlösung, jodova Jodlösung, lužilna Beizlösung, matična Ansatzlösung, milna Seifenlösung, normalna Normallösung, puferna Pufferlösung, kuhinjske soli Kochsalzlösung, penila Schäumerlösung, sladkorna Zuckerlösung, solna Salzlösung, vodna Wasserlösung); (razredčina) die Verdünnung
jedkalna raztopina die Ätzflüssigkeit
namakati v ( solni, barvni … ) raztopini beizen

tŕnek (-nka) m

1. rib. amo:
loviti ribe na trnek pescare all'amo
trnek z zalustjo amo ad ardiglione
namakati trnke pescare
pren. nastaviti, vreči komu trnek gettare, tendere l'amo
pren. prijeti, zgrabiti za trnek abboccare all'amo

2. anat. (trn) processo spinoso

unda -ae, f (iz indoev. *u̯edṓr, *u̯ód-r̥, indoev. kor. *u̯ed-, *u̯od-,*ud- močiti, namakati, prim. skr. undáti namaka, udakám voda, udnáḥ, udán- val, voda, udráḥ vodna žival; vidra, gr. ὕδρα, ὕδρος vodna kača, ἐνυδρίς vidra = sl. vidra = lit. ū́dra = let. ûdris = stvnem. ottar = nem. Otter (Fischotter), gr. ὕδωρ = umbr. utur = sl. voda = got. watō = stvnem. wazzar = nem. Wasser = ang. Water)

1. voda, vodovje: Col., Sen. ph., Ap. idr., cavis undam de flumine palmis sustinet V., fontis in undā O., pura unda V., caelo terras et terris abscidit undas O., undae et litora Ci., undis contrarius ignis O., ferventes undae O. vrela voda, unda Trinacria V. ali Sicula, Maura H. morje, terris vel undis agitari V. po kopnem in po morju, nivales undae Mart. snežnica, faciunt iustos ignis et unda viros O. naredita prave zakonske može (ker so ogenj in vodo kot znaka hišnega gospodarstva pri poroki nosili pred zaročencema); prim.: ignem Pollux undamque iugalem praetulit Val. Fl.

2. occ. val, v pl. valovi, valovje: Mart. idr., maris unda, cum est pulsa remis, purpurascit Ci., minax ponto unda recumbit H., amnis spumosis volvitur undis O., in sinūs scindit sese unda V., unda supervenit undam H.; pesn.
a) o drugih tekočinah: sanguinis Sil., reddit volnus undam V. iz rane vre (privreva) kri, preli Plin. olje, croci Mart. sok.
b) o valujočih stvareh: undae aëriae Lucr. zračni tok, zrak (hlip), unda comae Mart. valovito se spuščajoča griva, quā plurimus undam fumus agit V. dviga, (v)zvrtinči; o valujoči lavi (gore Etna): Luc. fr.

3. metaf.
a) (nav. v pl.) valovanje, valovi, burno gibanje, nemir, pritisk, naval: undae comitiorum Ci., mersor civilibus undis H. v valove državljanske (domače) vojne, adversae rerum undae H. valovi sovražne sreče, magnis curarum fluctuat undis Cat., undae bellorum Cl., unda salutantum V. ali spissae undae Boiorum Sil. dreveča množica, naval.
b) kot arhit. t.t. = gr. κυμάτιον, cymatium žlebast rob, žlebič, žlebljena letev: Vitr.