Franja

splosh [splɔš]

1. samostalnik
pogovorno prha, nenaden naliv, ploha
britanska angleščina, sleng cvenk, denar

2. medmet
plosk! tlesk!

spout¹ [spáut] samostalnik
dulec, kljun, ustnik, nos (lonca, vrča, posode itd.); (odtočna) cev; nosna odprtina kita; močan curek vode; izliv; (redko) pljusk, naliv dežja; majhen slap, kaskada; drča
zgodovina poševna cev, po kateri se spuščajo predmeti na določeno mesto (zlasti v zastavljalnici)
figurativno zastavljalnica

up the spout izčrpan, v veliki stiski, v škripcih; zastavljen
to go up the spout pogovorno biti zastavljen v zastavljalnici

trombe [trɔ̃b] féminin (= trombe d'eau) vodna tromba; hud naliv; (= trombe de vent) zračni vrtinec; (familier)

arriver en trombe priti nenadoma in z velikim hrupom, privihrati

abat [aba] masculin pobijanje, klanje; pluriel drobni deli zaklanih živali

(pluie féminin d') abat naliv
abat d'eau hud naliv
abats d'animaux de boucherie, de volailles drobni deli klavnih živali, perutnine

āgmen -inis, n (iz *agimen: agere)

1. abstr. vleka, vlečenje = gibanje naprej: agmine remorum celeri V. s hitrimi vesljaji, agmine remorum ventisque vocatis V. z vesli in jadri, leni fluit agmine Thybris V. ali fluit agmine dulci (materies humoris) Lucr. z mirnim tokom, ag. flumineum Val. Fl. rečni tok, immensum ag. aquarum V. dežna ploha, naliv, agmina pulverulenta V. oblaki prahu, prašine, agmina caudae V. illi (dracones) agmine certo Laocoonta petunt V. v določeni smeri, tremulo venit agmine cornus Sil. prileti tresoč se; pren.: agmina fati et volumina Gell. pota in ovinki usode, crispum agmen orationis Gell. tek, znak.

2. konkr. vlak = tolpa, kopa, krdelo, jata, četa: armatorum Ci., quo comitatu vel potius agmine Ci., magnus comitatus fuit regius, non minore agmine legati venerunt L., agminibus comitum qui modo cinctus erat O., stipatus agmine patriciorum L., puerile (= puerorum) ag. V., Eumenidum agmina V.; pesn.: ag. canum O., equorum V., apium V. roj, avium V. jata, aligerum O. jata labodov, graniferum O. kolona mravelj, conferto agmine cervi V. v gostem krdelu.

3. voj.
a) abstr. pohod vojske: ne miles... in castris neve in agmine servum... haberet S. na pohodu (poti), agminis ordinem ita constituit Hirt., aggredi hostes in agmine C., proinde agmine impeditos adorirentur C., citato agmine iter L. hiter (pospešen) pohod, tum adiungerem de exercitu, de castris de agminibus dicere Ci., lento agmine procedere Cu.
b) konkr. α) o pehoti vojaška četa, vojna kolona, vojska, poseb. vojska v pohodnem postroju, vojska na pohodu (poti), pohodni oddelek, pohodna kolona vojske: retro in agmen suorum infenso cessit hosti L., agmine ingredi, agmine ire ad urbem L. krdeloma, uno agmine abire, irrumpere in urbem L. v eni četi, agmen instruere L., Cu. vojsko (vojaške čete) postrojiti za pohod (odhod), agmine facto V. v strnjeni koloni, phalanx,... agmen magis quam acies L. ali magis agmina quam acies L. bolj pohodni oddelek (oddelki) kakor bojna vrsta (bojne vrste), pugnatum saepe directa acie, saepe agminibus Vell. v pohodnih enotah, agmen pilatum V. (prim. pilatus s. v. pillo) ali iustum T. v strnjenih kolonah, v pohodnem redu, urejeno korakajoča vojska, tripartito agmine T. v treh pohodnih enotah, agmen quadratum Ci., Hirt., S., L., Tib., Cu. v obliki četverokotnika razvrščena vojska na pohodu (s pratežem v sredi, tako da se je mogla vsak čas z licem obrniti proti sovražniku), v bojnem redu korakajoča vojska, agmen longum, tudi samo agmen C., L., Veg. vojska, postavljena v pohodni red, po pohodnih enotah razvrščena, ag. longissimum C., tudi laxum atque solutum L. vojska v raztegnjenem pohodnem redu, naspr. agmen confertum V., Sen. ph. tesno strnjena, gosta četa, agmine munito S. v zaslonjenem pohodnem redu, naspr. agmine incauto L. v nezaslonjenem pohodnem redu, ag. obliquum Cu. v poševnem bojnem redu z boka korakajoča vojska, ag. primum C. prednja straža kakor (četa), ag. medium C. središče, ag. novissimum ali extremum C. idr. zadnja straža, zaplečje (vojske na pohodu), agmen ducere Ci., V. vojsko na pohodu voditi, agmen claudere C., Cu. biti na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen claudere et novissimis praesidio esse C. na zadnjem koncu in zaplečje vojske biti, agmen cogere L. vojsko (na pohodu) zadaj skupaj držati in jo zaslanjati, agmen explicare Hirt. vojsko razviti, agmen constituere S. idr. ustaviti se (z vojsko na pohodu); pren.: educenda... dictio est ex hac domestica exercitatione medium in agmen Ci. kar v središču vojske, ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci. da nismo niti prvi niti zadnji, quarum (stellarum) agmina cogit Lucifer O. v katerih vrsti je Lucifer zadnji, sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji, velut in agmen et numerum da bi se tako rekoč izpolnila vrsta in število: T. ali = zadnji biti: Sen. ph.; pesn.: apes ali venti velut agmine facto V. tako rekoč v pohodni koloni. β) redkeje o konjeništvu in ladjevju: agmen equitum L. ali equestre O. četa konjenikov, konjeniška četa, ag. navium L., Lucan. oddelek ladjevja.
c) pren. krdelo, gmota, kup, množica, obilica: iumentorum C., rerum captarum L., agmine condenso naturam explent Lucr. (o atomih) stisnjeni v gosto gmoto, ubicumque magis denso sunt agmine nubes Lucr. se gosteje kopičijo, ag. impedimentorum T. coli tanto agmine mensas Sil., terna agmina adunci dentis Stat. vrste zob, agmen vitis Cael. butarica trtja; occupationum agmen Plin. iun. vrsta, množica opravkov.
č) pren. pesn. bitka, bojevanje: Delius... in agmen pervenit Iliacum V. v bitko pred Ilijem, rudis agminum sponsus H. neuk v bojevanju, neizveden v vojni.

Opomba: Tekst. var. pri V. (Aen. XI, 663) nom. pl. agmena (po medičejskem rokopisu).

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

bičati glagol
1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsolRazgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsolPeščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsoljaUmrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.

dash² [dæš] samostalnik
sunek, udarec; trčenje, tresk; tek na kratke proge; zanos, naval, napad, zagon; kanec, trohica; primes
domačno sijaj, odličnost; pomišljaj

to cut (ali make) a fine dash zbujati pozornost
to make a dash for (ali at) planiti kam; gnati se za čim; hitro se lotiti
at one dash na mah
dash-and-dot line pikčasta in črtkasta črta (-.-.-.-)
a dash of rain naliv, ploha

dežn|i [ə] (-a, -o) Regen- (plašč der Regenmantel, kaplja der Regentropfen)
dežna ploha der Regenschauer, (naliv) der Sturzregen

diluvien, ne [dilüvjɛ̃, ɛn] adjectif potopen; géologie aluvialen

pluie féminin diluvienne huda ploha, naliv
terrains masculin pluriel diluviens (vieilli) aluvialno zemljišče

golpe moški spol udarec, sunek; nesreča, nezgoda; požirek; naval, priliv; bitje žile; namera

golpe de agua ploha, naliv
golpe de Estado državni prevrat, puč
golpe de fortuna srečen slučaj
golpe de gente naval ljudi, gneča
golpe de gracia poslednji smrtni udarec
golpe de sol sončarica
golpe de tos napad kašlja
golpe de viento sunek (piš) vetra
al primer golpe de vista na prvi pogled
a golpe seguro prav gotovo, zanesljivo
un buen golpe de patatas kup krompirja
de golpe nenadoma
de un golpe hkrati, obenem; nenadoma
de golpe y porrazo kar nenadoma, kot bi trenil, nepričakovano
dar golpe napraviti velik vtis, zbuditi veliko pozornost
ha errado el golpe spodletelo mu je
hacer un buen golpe napraviti dobro kupčijo
parar el golpe odbiti (parirati) udarec
si sale bien el golpe če stvar uspe
golpes del destino udarci usode
a golpes sunkoma, s prekinitvami, tu pa tam
dar de golpes a alg. pretepsti koga
darse golpes de pecho na prsi se biti (v kesanju)

grain [grɛ̃] masculin zrno; kroglica; botanique jagoda; keper (tekstil); médecine brazgotina; pluriel zrnje, žito; figuré zrnce, trohica; semensko zrno; histoire gran (= 0,0648 g); technique kamnarsko dleto

à grain fin, à gros grain drobno-, debelozrnat
c'est un petit grain to je plohica, nenaden naliv
grain de beauté lepotni obliž(ek)
grains d'un collier kroglice ogrlice
grain de ladre (médecine) ogre na obrazu
grain d'orge ječmenovo zrno, ječmen na očesu
grain de raisin grozdek, grozdno zrno
grain de sel zrno soli (tudi figuré); bistroumen domislek, dovtip(nost)
grain de vent vihar
eau-de-vie féminin de grain žitno žganje
avoir son grain (familier) imeti ga pod kapo
avoir un grain (de folie) biti trčen, prismojen
y mettre son grain de sel (figuré) delati opazke (k pogovoru, ki se nas ne tiče)
ne savoir grain de quelque chose pojma ne imeti o čem
séparer l'ivraie du bon grain (figuré) ločiti pleve (ljuljko) od pšenice
veiller au grain (familier) varovati se, paziti
voir venir le grain predvidevati nesrečo, nevarnost

gre-, grainasse [grə, grɛnas] féminin, marine sunek vetra

gre- de pluie ploha, naliv
gre- de vent sunek vetra

manga ženski spol rokav; žep; torba; nahrbtnik; cedilo, cedilni prt; brizgalna, (gumasta) cev; cestna brizgalnica; vodna tromba

manga de agua hud naliv; vodna tromba
manga boba širok rokav
manga de incendios gasilna brizgalnica
manga de jamón napihnjen rokav
manga de riego škropilna brizgalnica
de viento vetrna tromba, zračni vrtinec
de manga ancha kosmate vesti; preveč prizanesljiv
allí anda manga por hombro tam je vse v neredu, vse narobe
echar de manga a uno koga za slamnatega moža uporabiti
¡échese una piedra en la manga! pometajte pred svojim pragom!
estar (ali ir) de manga alg. s kom v isti rog trobiti
mangas pl korist, dobiček
en mangas de camisa v (sami) srajci (brez suknjiča)

monsunski pridevnik
(o vremenskem obdobju) ▸ monszun-Povezane iztočnice: monsunski gozd, monsunsko podnebje, monsunsko obdobje

naljev... gl. naliv...

pelt³ [pelt]

1. prehodni glagol
obmetavati, obstreljevati; zasipati (z vprašanji)
figurativno ustrojiti komu kožo, našeškati

2. neprehodni glagol
metati (at na; kamne)
močno padati, liti (dež)

pelting rain naliv, ploha

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi

plȁh -a -o, dol. plȁhī -ā -ō
1. nagel, nepričakovan: -a kiša; plah pljusak nepričakovan naliv
2. nagel, vzkipljiv, togoten, jeznorit: plah čovjek; -a natura; -ōst ž naglost, vzkipljivost, togotnost, jeznoritost

ploáie -oi f dež
□ ploaie abundentă deževje
□ ploaie torenţială naliv, ploha
□ apă de ploaie deževnica