Franja

molestia -ae, f (molestus)

1. težava, težavnost, nadloga, nadležnost, neprijetnost, neugodnost, neprilika: Pl., Ter., Ca., Plin., Plin. iun., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., molestiae in facie enascentes Plin. nadležni izrastki in pege na obrazu.

2. ne(je)volja, zlovolja, zlovoljnost, slaba volja, nerazpoloženje, čemernost, jeza, sovraštvo, odpor, nenaklonjenost, mržnja: Pl., Ter., Ph., Suet., ex re molestiam capere Ci., deponere molestias Ci., aliquem molestiis liberare Ci.

3. occ. kot ret. t.ōt. prisiljenost, nepristnost, pretirana natančnost, pedantnost, pedantstvo, pikolovstvo: Latine loquendi sine molestiā diligens elegantia Ci.

molienda ženski spol mletje, meljava, mlev; mlin; nadloga

mōrbo m

1. med. bolezen:
morbo contagioso nalezljiva bolezen
morbo di Addison Addisonova bolezen
morbo di Basedow bazedovka
morbo giallo rumena mrzlica

2. pren. bolezen, nadloga

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

nepòdobnōst ž, nepodóbnōst ž
1. neprimernost
2. nespodobnost: treba se boriti protiv zavisti, klevete i -i
3. nadloga, stiska, preglavica: vojnici bijahu na te -i osjetljiviji jer sa odijelom vrlo traljavo stajaše
4. nepodobnost

nèvolja ž
1. nadloga, stiska, nesreča: pasti u tešku -u; biti u -i; izvući se iz -e; pritiska ga nevolja
2. moranje, prisila; mnogi je otišao u hajduke od -e ker je moral, ker je bil prisiljen, ker ni imel druge izbire; na ugovor smo pristali po -i ker smo morali; za -u babu vode kad djevojke ne nahode
3. naći se u -i kome priskočiti komu na pomoč

nèvoljica ž nadloga: sve -e bijahu mu počele teretiti dušu

noioso

A) agg.

1. dolgočasen; nadležen

2. knjižno žalosten

B) m (f -sa)

1. dolgočasnež, dolgočasnica; nadležnež, nadležnica; sitnež, sitnica

2. dolgčas; nadloga, sitnost

nuisance [njú:sns] samostalnik
nadloga, sitnost, neprijetnost; nadležnež
pravno motenje, nasprotovanje predpisom

to abate a nuisance odpraviti neprijetnost
to be a nuisance to s.o. biti komu v nadlego, mučiti koga
to make a nuisance of o.s. iti komu na živce, biti nadležen
britanska angleščina commit no nuisance! ne meči odpadkov!
nuisance take it! presneto!
what a nuisance! kakšna sitnost!
pogovorno nuisance tax potrošniški davek (plačljiv v majhnih obrokih)
public nuisance motenje javnega reda
private nuisance kršenje posesti

onus -eris, n (iz *onos; sor. s skr. ánas tovorni voz, gr. ἀνία (eolsko ὀνία) nadloga, težava, ἄνιος, ἀνιαρός nadležen)

1. breme, tovor, naklad, „vozivo“: Pl., O., Plin., Sen. ph., Suet., Vitr. idr., iumentis onera imponere C., naves ad onera transportanda latiores Ci., onera capere posse (o čolnih) L., merces atque onera Ci. blago in tovor, asellus dorso subit onus H.; occ. onus (sc. gravidi) ventris O., Ph. telesni plod, onera ciborum Plin. = onus ventris Mart., Lamp. iztrebki.

2. meton. teža: Cu., tanta onera navium C. tako težke ladje, turris tanti oneris C.

3. metaf.
a) breme, težava, težkoča, težavna (težka) naloga, nadloga, nadležnost: magnitudo oneris T. nadležne, težavne naloge, onus grave et Athenarum et Cratippi Ci. težka naloga s strani Aten in Kratipa, epici carminis onus lyrā sustinere Q., oneri esse alicui S., L. v nadlego biti komu, delati komu nadlego, onus alicui iniungere L. „naprtiti komu breme“, obremeniti koga, mens fert onus tristitiae O., suscipis onus officii Ci., leve est onus beneficii gratia Ci., plus oneris sustuli (sem vzel nase, sem prevzel), quam ferre me posse intellego Ci., unam familiam subisse civitatis onus L., probandi onus Icti. breme = obveza.
b) breme = (huda) davščina, (hudi, visoki) davki, dolgovi, zadolženost, izdatek, stroški: grave onus tributorum C., civitatibus graviora onera iniungebat C. je nalagal hujša bremena, haec onera in dites a pauperibus inclinata L. (davčna) bremena, davki, Ilienses ab omni onere immunes praestare Suet. oprostiti vseh davkov, oneribus premi Ci.; onera bellorum civilium Suet., onera imperatoria, patria Suet., explicare onera Suet. izkopati se iz denarne stiske, znebiti se denarne stiske. — Pomni besedno igro: non honori, sed oneri esse Ci.; prim.: oneratus magis quam honoratus L. (gl. onerō).

pácoste f nesreča, nadloga

pecetta f

1. toskansko obliž; krpa:
mettere una pecetta prišiti krpo; pren. nekako popraviti, skrpucati

2. pren. sitnež, nadloga

3. cenovna nalepka (na knjigah)

pejiguera ženski spol zoprnost, sitnost, nadloga, nevšečnost

pesadilla ženski spol mora, težke sanje, tesnoba, težka skrb, breme, nadloga

pest [pest] samostalnik
golazen, mrčes
figurativno nadloga, muka; škodljivec
arhaično kuga

pest hole kotišče kužne bolezni
pest control zatiranje golazni, škodljivcev

Pest, die, Medizin kuga; figurativ nadloga; wie die Pest stinken smrdeti kot kuga; wie die Pest hassen na smrt črtiti; jemandem die Pest an den Hals wünschen želeti (komu) vse najslabše/naj ga hudič vzame

pēste f

1. med. kuga:
peste bubbonica bubonska kuga
peste aviaria veter. kokošja kuga
peste bovina veter. goveja kuga
peste suina veter. prašičja kuga

2. pren. kuga; nadloga:
l'indifferenza è la peste della società ravnodušnost je kuga družbe
il ragazzo è una peste fant je prava nadloga

3. smrad

pestilēnza f

1. kuga, kužna epidemija

2. pren. nesreča, nadloga

3. pren. neznosen smrad

piaga f

1. globoka rana

2. pren. rana; nadloga:
mettere un dito sulla piaga dregniti v rano
le piaghe d'Egitto biblijsko egiptovske nadloge
Rossi è una vera piaga! Rossi je prava nadloga!

pipìrēvka ž
1. vrsta ljudskega plesa; igrati -u pred kim slepo se pokoravati komu; može on da ih natera da pred njim igraju -u; čekaj ti, ribice, igraćeš ti meni sitnu -u
2. ekspr. nadloga (o ženi): o ti moja pipirevko!