-
натянутый napet; (pren.) nenaraven, prisiljen
-
неестественный nenaraven, narejen, prisiljen
-
ненатура́льний прикм., nènaráven prid., uméten prid.
-
неприро́дний прикм., izumetníčen prid., nènaráven prid.
-
ходульный izumetničen, prisiljen, nenaraven
-
androphobia [ændrɔfóubiə] samostalnik
nenaraven strah pred moškim
-
cinaedus -ī, m (gr.κίναιδος)
1.
a) nenaraven pohotnež, razuzdanec (= scortum masculum): Pl., Luc. ap. Non., Cat., Ph. idr.; kot adj. (s komp.) cinaedus -a -um α) nenaravno pohoten, brez sramu: cinaede Furi Cat., ut decuit cinaediorem Cat. β) razuzdan, nesramen: Iuv., cinaedā fronte Mart.
b) plesalec pohotnih plesov, baletnik: Pl.
2. kinajd, cined, neka morska riba: Plin.
-
coma1 [kóumə] samostalnik
medicina nenaraven globok spanec; otrplost, mrtvičnost
-
nenáravan -vna -o nenaraven: nenaravan glas, stav
-
perversion [pəvə́:šən] samostalnik
prevračanje, sprevrženje, izprijenje, spolna perverznost, nenaraven razvoj
-
prōdigiālis -e, adv. prōdigiāliter (prōdigium)
1. nenaravne, neugodne stvari odvračajoč, pred nenaravnimi (neugodnimi) stvarmi ali nesrečo (nesrečami) braneč: Iuppiter Pl.
2. pošasten = nenaraven, neobičajen, nenavaden, čuden, nezaslišan, čudovit, čudežen, grozen: Arn. idr., nam illa videntur prodigialiter in nostris Caeretanis accidisse Col., nemus Stat., caput Cl., signa Prud., gnari rerum prodigialium Amm., qui variare cupit rem prodigialiter unam H.; adv. (acc. sg. n) prōdigiāle: prodigiale canens Stat., cometes prodigiale rubens Cl.
-
smirk [smə:k]
1. samostalnik
nenaraven (afektiran, bedast, osladen) nasmeh (smehljanje); režanje, spakovanje; muzanje
2. neprehodni glagol
nenaravno (afektirano, bedasto, osladno) se smehljati; režati se; muzati se
-
литературщина f izumetničen, nenaraven način pisanja
-
Natur, die, (-, -en) narava, priroda; freie Natur prosta narava; Mutter Natur mati narava; (Charakter, Temperament) narava, značaj; mehr praktischer Natur bolj praktičnega značaja; von Natur po naravi; Natur sein biti naraven (nebarvan ipd.); nach der Natur po naravi; wider die Natur nenaraven
-
ἀλλό-κοτος 2 1. drugačen, različen τινός. 2. nenavaden, čuden, nenaraven πρᾶγμα; nadležen, zoprn, sovražen πατήρ.
-
ὑπερ-φυής 2 (φύομαι) 1. prevelik, izreden, nenavaden, poseben, velikanski. 2. nenaraven, grozen, strašen, čuden. 3. adv. ὑπερφυῶς zelo, črez mero, izredno.