Franja

clair, e [klɛr] adjectif jasen, svetel; razločen, razumljiv; redek; bister, prozoren (tekočina); figuré veder, miren; masculin svit, svetlost, jasnina; redčina

argent masculin clair gotovina
eau féminin claire bistra voda
cheveux masculin pluriel clairs redki lasje
dépêche féminin en clair nešifrirana brzojavka
clair masculin de (la) lune mesečina
sauce féminin trop claire preredka omaka
clair et net odkrito, brez ovinkov, naravnost, commerce netto
le plus clair največji, najvažnejši del
clair comme de l'eau de source, comme le jour (figuré) jasen ko beli dan
ne faire que de l'eau claire (figuré) prazno slamo mlatiti
mettre sabre au clair izvleči sabljo
parler clair z visokim glasom, figuré razločno govoriti
raccommoder les clairs d'un bas zakrpati obrabljena, obdrgnjena mesta v nogavici
semer clair redko sejati
tirer au clair (pre)čistiti (tekočino)
tirer une affaire au clair razjasniti zadevo
voir clair jasno, razločno videti, razumeti
j'y vois clair se mi (že) svita
il fait clair svetlo je, svetel dan je

côte [kot] féminin

1. rebro

2. pobočje, reber, breg, klanec

3. obala, obrežje

côte à côte drug poleg drugega, vštric
à mi-côte sredi pobočja
batterie féminin de côte obalna (topniška) baterija
fracture féminin des côtes zlom reber
velours masculin à côtes rebrasti žamet
côte de bœuf remstek, na hitro opečen goveji ledveni zrezek
côte escarpée strma obala
côte de porc, de veau svinjski, telečji kotlet
s'arrêter en haut de la, dans la côte ustaviti se na vrhu klanca, na klancu, na strmini
avoir les côtes en long (figuré) lenariti, biti lenuh
il a eu deux côtes cassées dve rebri si je zlomil
être à la côte (figuré) biti suh, brez denarja, v stiski
caresser, mesurer, rompre, tricoter les côtes à quelqu'un (familier) koga (pre)mlatiti, (pre)tepsti
serrer les côtes à quelqu'un trdo pritiskati na koga
se tenir les côtes zvijati se od smeha
on lui voit les côtes, on lui compterait les côtes zelo mršav je

cūdō -ere (cūdī) (-) (prim. incūs -ūdis nakovalo, caudex, sl. kovati) biti (bijem), tolči, udarjati, phati: spicas fustibus Col. mlatiti, fabam Don.; preg.: istaec in me cudetur faba Ter. = to bom moral sam poplačati; occ. (s)kovati: plumbeos nummos Pl., argentum Ter., anulum Q.; abs.: qui cudebat tunc temporis Vulg.; pren.: quas tu mihi tenebras cudis? Pl.

flagellō -āre -āvī -ātum (flagellum)

1. bičati, šibati, tepsti, biti: imae parte flagellari gemuit (arbor) sua robora caudae O., messem perticis Plin. mlatiti, aër radiorum iactu flagellatur Plin., fl. quaestorem Suet., in tergum Q. flagellent colla comae Mart. naj bijejo, se usipljejo po vratu, pondera fl. Stat. stresati, puppem flagellat arbor Stat.; pren.: si puteal multā cautus vibice flagellas Pers. če hudo odiraš, consentiamus mala facinora conscientiā flagellari Sen. ph.

2. metaf.: annonem fl. Plin. = zadrževati žito, tj. ne proda(ja)ti ga, da se mu cena zviša in se s tem povzroči draginja, laxas area flagellat opes Mart. drži premoženje zaklenjeno.

flog [flɔ́g]
(na)klestiti, šibati, bičati

to flog a dead horse premlevati stare stvari, mlatiti prazno slamo, brez smotra zapravljati čas in denar
to flog a willing horse preobremeniti koga z delom
to flog s.th. out of s.o. izbiti komu kaj; sleng premagati ga
sleng to flog Army property prodati last armade

frūmentum -ī, n (iz *frūg-smentum: fruī)

1. žito, žitno zrnje, v pl. žitne vrste: Varr., H., Col. idr. in tuis horreis omne frumentum Siciliae fuit Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., frumenta in agris matura non erant C., frumentum de area tollere C. dati mlatiti; meton.: frumento Caesarem intercludere C. ovirati ga pri dobivanju žita, ovirati mu dobivanje žita.

2. occ. pšenica (kot poglavitna žitna vrsta v Italiji) Mart., Ap., Veg., Amm., Vulg.: umor ex hordeo aut frumento … corruptus T. pivo, narejeno iz ječmena ali pšenice.

3. metaf. frumenta smokvine pečke: Plin.

horse¹ [hɔ:s] samostalnik
konj, žrebec
vojska jezdeci, konjenica; lesen trinožnik
tisk vlagalna deska
šport konj
sleng prepovedan pripomoček v šoli
pogovorno bankovec za 5 funtov
ameriško burka, vragolija

to breathe like a horse sopsti kot konj
šport buck-horse koza
a horse of another colour nekaj čisto drugega
clothes-horse stojalo za sušenje obleke
to back the wrong horse slabo presoditi
figurativno a dark horse nepričakovan zmagovalec
to eat like a horse jesti kot volk
to flog a dead horse mlatiti prazno slamo; zaman se truditi
horse and foot konjenica in pešadija; figurativno z vsemi sredstvi
it is a good horse that never stumbles tudi najpametnejšemu včasih spodleti
ameriško hold your horses! le mirno!
light horse lahko oborožena konjenica
to look a gift horse in the mouth gledati podarjenemu konju na zobe
to mount (ali ride, be on) the high horse prevzetno se vesti
you may take a horse to water, but you can't make him drink s silo se ne da vsega doseči
to play horse with s.o. grobo s kom ravnati
to put the cart before the horse delati kaj narobe
to ride the wooden horse za kazen jahati na lesenem konju
to roll up horse, foot, and guns popolnoma premagati
horse of state paradni konj
straight from the horse's mouth iz zanesljivega vira
one-horse show neuspela stvar
figurativno do not spur a willing horse ne priganjaj ubogljivega konja
sea-horse morski konj, triton; zoologija morski konjiček; zoologija mrož
vojska to horse! na konje!
wild horses will not drag me there za nobeno ceno ne grem tja
to work like a horse delati kakor konj
wheel horse zanesljiv delavec, garač

jêčmen (-éna) m

1. bot. orzo (Hordeum vulgare):
mlatiti, sejati, žeti ječmen battere, seminare, falciare l'orzo
mleti, phati ječmen macinare, pillare l'orzo

2. med. orzaiolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
agr. dvovrstni goli ječmen orzo clastico, orzo mondo
bot. mišji ječmen orzo selvatico (Hordeum murinum)
žgani ječmen orzo tostato

mâcher [mɑše] verbe transitif žvečiti, prežvekovati; populaire žreti; figuré podrobno razložiti

mâcher du tabac žvečiti tobak, čikati
mâcher la besogne à quelqu'un opraviti za koga skoraj vse delo
ne pas mâcher ses mots, ses paroles odkrito, brutalno, naravnost povedati svoje mnenje
mâcher à vide ničesar ne imeti za pod zob; figuré mlatiti prazno slamo
mâcher la leçon à quelqu'un podrobno predelati s kom lekcijo, da jo razume

mortaio m (pl. -ai)

1. možnar (posoda za drobljenje):
pestar l'acqua nel mortaio pren. mlatiti prazno slamo, početi kaj jalovega

2. voj. minomet:
mortaio leggero, pesante lahki, težki minomet

namlati|ti (-m) mlatiti

1. 10 centov: (10 Zentner) ausdreschen

2. koga: [durchbleuen] durchbläuen, schlagen

oleum -eī, n (izpos. gr. ἔλαι[Ƒ]ον; prim. olīva; *oleiu̯om > *oleiom > oleum, prim. deivos, dĕus) olivno ali „laško“ olje, olje; olje za razsvetljavo: Gell., instillare oleum lumini Ci.; žgalno olje, olje za zabelo: caulis oleo unguere H. z užitnim (jedilnim) oljem; kot mazilno olje: iuventus oleo perfusa V., O.; o. conditum Suet., viride Col., Suet. presno, laurinum, lentiscinum, narcissinum Plin.; preg.

1. oleum addere camino H. ali oleum flammae (igni) adicere Hier. z oljem ogenj gasiti, olja prilivati na ogenj.

2. (z aliteracijo) oleum et operam perdere Pl. ali et operam et oleum perdere Ci. ep. = oleum perdere et impensas Hier. s slamo ogenj pokri(va)ti, prazno slamo mlatiti = zastonj se truditi (prvotno o rokoborcih); pren.: ita hanc canem faciam tibi oleo tranquiliorem Pl. voljnejšo, nitidum quoddam genus est verborum et laetum, et palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci. ki preveč kaže šolo in pilo (= pridnost).

omlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. agr. battere (col correggiato), trebbiare

2. star. picchiare, bastonare;
omlatiti kos kruha mangiare, spazzare il pane
pren. pog. tukaj si omlatil e vattene, qui non ti ci vogliono

pad² [pæd] prehodni glagol
napolniti (blazino), tapecirati, vatirati; izdati glasovnice z izmišljenimi imeni; po nepotrebnem povečati število osebja

to pad out prenaširoko pisati ali govoriti, mlatiti prazno slamo
padded cell tapecirana celica (v norišnici)

phrase [fraz] féminin, grammaire, musique stavek; familier fraza, prazne besede

sans phrase brez komentarja, brez ovinkov, naravnost
phrase (toute) faite reklo, rek, fraza, klišé
faiseur masculin de phrases frazer
faire des phrases frazariti, familier prazno slamo mlatiti

pīnsō¹ (pīsō: Ca., Plin. ) -ere, pīnsī in pīnsuī, pīnsum, pīnsitum in pīstum, pīsum (indoev. kor. *pei̯s- tolči, teptati; prim. skr. pináṣṭi (on) tolče, pha, melje piṣṭá- moka, gr. πτίσσω pham, drobim, luščim, tolčem, πτίσμα, πτισάνη oluščen ječmen, πτίσις, πτισμός tolčenje, phanje, luščenje, sl. phati, češko pĕchovati, sl. pšeno, pšenica, pesto, lit. paisýti otepati ječmenovo zrnje, mlatiti, pìsti = coire cum femina spolno občevati, piestà = poljsko piasta tolkač, stopa, rusko pést lesen možnar, tolkač, češko píst bat, tolkač, let. pìesta, piests lesen možnar, pàisît treti lan) (s)phati, (s)tolči, (z)drobiti: paullulam pilam ubi triticum pinsat Ca., promendum hieme (sc. far), cum interim neque malis molui neque palatis pinsui Pomp., et id (sc. rudus) non minus pinsum absolutum crassitudine sit dodrantis Vitr., idque (sc. rudus) pistum absolutum ne minus pede sit crassum Vitr., tribus heminis vini triens pinsiti alii permiscetur Col., Varro quae (sc. cepa) sale et aceto pista est arefactaque, vermiculis non infestari auctor est Plin., Etruria spicam farris tosti pisente pilo praeferrato fistula serrata et stella intus denticulata, ut, si intenti pisant, concidantur grana ferrumque frangatur Plin., pistum a pinsendo pro molitum antiqui frequentius usurpabant, quam nunc nos dicimus P. F.; pren.: pinsunt terram genibus Enn., aliquem flagro pinsere Pl. (pre)bičati, quem nulla ciconia pinsit Pers. = ki se mu ne moreš rogati, ki ga ne moreš zasmehovati.

Opomba: Impf. pinsibant: Enn. ap. Varr.

píuă píve f možnar
□ a bate apa-n piuă mlatiti prazno slamo

pomlati|ti (-m) mlatiti aufdreschen; hrano: verdrücken

pomlátiti (-im) perf. ➞ mlatiti

1. battere il grano, trebbiare

2. pren. spolverare, mangiare avidamente

3. pren. picchiare, battere; ekst. ammazzare, fare fuori

pōrta f

1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata

3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik

4.
porta erniaria anat. kilna odprtina

5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta