Franja

sánje rêve moški spol , songe moški spol

kot v sanjah comme dans un (ali en) rêve
mučne, težke sanje (mora) cauchemar moški spol
razlagati sanje interpréter un songe (ali rêve)
to so bile le sanje ce n'était qu'un rêve (ali une illusion)
sanje so se mi uresničile, izpolnile mes rêves se sont réalisés
to mi še v sanjah ne pride na misel cette idée ne m'effleure même pas l'esprit, je suis loin d'y penser
sanje so prazne marnje tout songe est mensonge

sijájen brilliant, splendid; magnificent, grand; gorgeous, sumptuous; arhaično splendent

sijájna misel, ideja magnificent idea
sijájen razgled magnificent view
sijájen strelec pogovorno crack shot
to je sijájno! that's grand!
sijájno se zabavati to have a good time
imeti sijájne dohodke to have a magnificent income

sijájen brillant, éclatant, resplendissant, éblouissant ; (krasen) splendide, magnifique, superbe, somptueux, pompeux, fastueux , familiarno épatant, formidable

sijajna misel une idée lumineuse (ali de génie)
sijajna rešitev une solution excellente
(sijajen športni) uspeh une brillante performance

skrit (-a, -o) versteckt, verborgen; bolezen: still, stumm, latent
skrit namen die Hinterabsicht
ostati skrit verborgen bleiben
skriti pomen der Hintersinn
skrita reklama die Schleichwerbung
skrita kamera die Geheimkamera
skrita misel der Hintergedanke
skrita napaka geheimer Mangel
skrita past figurativno die Tücke des Objektes
skrite figure množina uganka: das Vexierbild

skrít (-a -o) adj. nascosto, riposto, oscuro, recondito, segreto; pren. celato:
gojiti skrito zavist do nutrire una sorda invidia verso, per
skriti zaklad il tesoro nascosto
skrita bolečina male oscuro, recondito, dolore nascosto, celato
film. skrita kamera candid camera
skrita ljubezen relazione segreta
skrita misel sottinteso
skrita pisava crittografia
ekon. pren. skrite rezerve fondi segreti
žarg. skriti denar morto
skriti manever siluro; manovra segreta
skriti obveščevalec talpa

skupnost³ ženski spol (-i …) die Gemeinschaft (družinska Familiengemeinschaft, Evropska gospodarska Europäische Wirtschaftsgemeinschaft, funkcijska Leistungsgemeinschaft, gorska Berggemeinschaft, gospodarska Wirtschaftsgemeinschaft, pašna Weidegemeinschaft, premoženjska Gütergemeinschaft, pridobitna Erwerbsgemeinschaft, razredna Klassengemeinschaft, redovna Ordensgemeinschaft, rizična Gefahrengemeinschaft, Risikogemeinschaft, dedičev Erbengemeinschaft, držav Staatengemeinschaft, občin Gemeindegemeinschaft, pridobljenega premoženja Errungenschaftsgemeinschaft, stanovalcev Hausgemeinschaft, stanovanjska Wohngemeinschaft, šolska Schulgemeinschaft, usode die Schicksalsgemeinschaft, verska Glaubensgemeinschaft, Religionsgemeinschaft, življenjska Lebensgemeinschaft); die -schaft (lovcev die Jägerschaft, študentov stroke die Fachschaft)
delovna skupnost die Arbeitsgemeinschaft, v podjetju: die Belegschaft
družbenopolitična skupnost die Gebietskörperschaft
skupnost faranov die Pfarrgemeinde
gospodinjska skupnost häusliche Gemeinschaft
interesna skupnost Interessengemeinschaft, der Zweckverband
izvenzakonska skupnost eheähnliche Gemeinschaft, Ehe ohne Trauschein, nichteheliche Lebensgemeischaft
lokalna skupnost die Gebietskörperschaft
kmečka strojna skupnost der Maschinenhof
narodova skupnost die Volksgemeinschaft
obalna skupnost Küstengemeinschaft
skupnost, ki vzdržuje šolo die Schulgemeinde
skupnost narodov die Völkerfamilie
skupnost univerz die Rektorenkonferenz
svobodna cerkvena skupnost die Freikirche
vaška skupnost die Dorfschaft, die Dorfgemeinde
zakonska skupnost die Ehegemeinschaft, Gemeinschaft der Ehegatten
občutek pripadnosti skupnosti der Gemeingeist
oblikovanje skupnosti die Gemeinschaftsbildung
misel za skupnost der Gemeinschaftssinn, der Gemeinschaftsgeist, der Gemeinsinn
naloga skupnosti die Gemeinschaftsaufgabe
zavest skupnosti das [Gemeinschaftsbewußtsein] Gemeinschaftsbewusstsein
življenje skupnosti das Gemeinschaftsleben

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

smrt ženski spol (-i …) der Tod; das Ableben, das Lebensende, religija der Heimgang; (junaška Heldentod, Ehrentod, milostna Gnadentod, možganska medicina Hirntod, Gehirntod, mučeniška Märtyrertod, Martertod, na grmadi Feuertod, na križu Kreuzestod, od vročine Hitzetod, Wärmetod, v ognju Feuertod, v ringu Ringtod, zaradi embolije Embolietod, zaradi izčrpanosti Erschöpfungstod, zaradi mamila Drogentod, zaradi plina Gastod, zaradi podhladitve Erfrierungstod, Kältetod, zaradi prenehanja delovanja srca Herztod, zaradi sevanja Strahlentod, zaradi stresa [Streßtod] Stresstod, zaradi zadušitve Erstickungstod, zaradi zastrupitve Vergiftungstod, zaradi mraza Kältetod, toplotna Wärmetod); (smrtni primer) der Sterbefall; (smrt v družini) der Trauerfall; (način smrti) die Todesart
klinična smrt medicina klinischer Tod
nenadna smrt dojenčka medicina plötzlicher Kindstod
naravna smrt natürlicher Tod
nasilna smrt gewaltsamer Tod
navidezna smrt Scheintod
smrt v snegu ein weißer Tod
smrt v valovih ein Tod in den Wellen
smrt zaradi nezgode Tod durch Unfall
smrt z obešenjem pravo Tod durch den Strang
smrt z ustrelitvijo pravo Tod durch Erschießung
črna smrt (kuga) der schwarze Tod
kačja smrt rastlinstvo, botanika (nasršeni oman) Spierstrauchblättriger Alant
figurativno socialna smrt sozialer Tod
figurativno Botra smrt Gevatter Tod, der Schnitter Tod, Freund Hein
smrt s koso der Sensemann
figurativno smrt za živce die Nervenmühle
življenje in smrt Leben und Tod (boj na življenje in smrt ein Kampf auf Leben und Tod)
smrti des Todes, Todes-
(100.) obletnica smrti das (hundertste) Todesjahr
angel smrt der Würgengel
bližina smrti die Todesnähe
človek, ki je zapisan smrti der Todeskandidat
dan in ura smrti die Todeszeit
dan smrti der Sterbetag, Todestag
datum smrti das Sterbedatum, Todesdatum
eskadron smrti die Todesschwadron
kraj smrti der Sterbeort
leto smrti das Sterbejahr, Todesjahr
mesec smrti der Sterbemonat
ki se ne boji smrti todesmutig
preziranje smrti die Todesverachtung
prijava smrti die Todesanzeige
ura smrti die Sterbestunde, Todesstunde
vzrok smrti die Todesursache
znak/ znamenje smrti die Leichenerscheinung, das Todeszeichen
umreti junaške smrti den Heldentod sterben
umreti nasilne smrti eines gewaltsamen Todes sterben
za las uiti smrti dem Tod von der Schippe springen
zapisan smrti dem Tode geweiht, todgeweiht
gledati smrti v oči dem Tod ins Auge schauen
do smrti bis zum Tod(e)
vse do smrti bis an (mein/dein …) Lebensende
do smrt se učimo man lernt nie aus
pretepsti do smrti totprügeln
kot smrt wie der Tod, biti videti: wie der leibhaftige Tod, wie ein Gespenst
bled kot smrt [totenblaß] totenblass, [leichenblaß] leichenblass
grd kot smrt [potthäßlich] potthässlich
na smrt zu Tode, zum Sterben
misel na smrt der Todesgedanke
na smrt bolan todkrank, sterbenskrank
na smrt črtiti wie die Pest hassen
na smrt len stinkfaul
na smrt mrziti für den Tod nicht ausstehen können, auf den Tod nicht leiden können
na smrt nesrečen sterbensunglücklich, todunglücklich
na smrt pijan sturzbesoffen, sturzbetrunken
na smrt prestrašen zu Tode erschrocken
na smrt dolgočasen stinklangweilig, sterbenslangweilig, todlangweilig
na smrt se dolgočasiti sich zu Tode langweilen
na smrt se zabavati einen Höllenspaß haben
na smrt sovražiti hassen bis in den Tod
na smrt truden zum Umfallen müde, sterbensmüde, todmüde
na smrt žalosten todtraurig
obsoditi na smrt zum Tode verurteilen
na smrt se jeziti sich schwarz ärgern
pripravljen na smrt todbereit
o smrti obvestiti: vom Tod, über den Tod
listine o smrti Sterbepapiere množina
novica o smrti die Todesnachricht
med življenjem in smrtjo viseti: zwischen Leben und Tod schweben
od smrti vom Tod
zaznamovan od smrti vom Tode gezeichnet
po smrti nach dem Tod
življenje po smrti das Leben nach dem Tod, das Fortleben nach dem Tode
hrepenenje po smrti die Todessehnsucht
s smrtjo mit dem Tod
boriti se s smrtjo mit dem Tode ringen
grožnja s smrtjo die Morddrohung, Todesdrohung
igrati se s smrtjo figurativno mit dem Tode spielen
končati se s smrtjo einen tödlichen Ausgang haben, zum Tode führen
spričo smrti im Angesicht des Todes
v smrt in den Tod
iti v smrt dem Tod entgegengehen, (narediti samomor) in den Tod gehen
pognati v smrt in den Tod jagen/treiben
v primeru smrti im Todesfall
za primer smrti auf den Todesfall
zaprto zaradi smrti wegen Todesfalls geschlossen
figurativno veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod
zastonj je smrt, in ta te življenje stane umsonst ist der Tod, und der kostet dich das Leben

spet¹ [é] wieder; wiederum, wieder einmal; abermals
spet kdaj wieder mal, wieder einmal
spet in spet wieder und wieder, immer wieder, einmal über das andere
že spet schon wieder
wieder …, wieder- (srečati wiedertreffen, postaviti na noge [wiederaufrichten] wieder aufrichten, videti [wiedersehen] wieder sehen, imeti wiederhaben, narediti [wiedertun] wieder tun, wiedermachen, priti na misel [wiedereinfallen] wieder einfallen, se okrepiti wiedererstarken); nach- (napolniti nachfüllen, zrasti nachwachsen)
biti spet pri močeh wieder auf dem Posten sein
priti spet na površje wieder an die Oberfläche kommen
spet se pojaviti wieder auf der Bildfläche erscheinen
začeti spet od začetka von vorn anfangen
priti spet k sebi wieder zu sich kommen

spomni|ti se¹ [ô] (-m se) sich erinnern an, sich (etwas) ins Gedächtnis zurückrufen, sich (etwas) in Erinnerung bringen; (domisliti se) auf (etwas) kommen (ne spomniti se imena nicht auf den Namen kommen); (tudi upoštevati) sich besinnen (auf); (priti na misel) sich (etwas) einfallen lassen

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

spreletéti to flash through

spreletela me je misel the thought flashed through my mind
strah me je spreletel I felt a shudder of fear
srh me spreleti, če ga pogledam it gives me the creeps to look at him

sprémiti (-im) | sprémljati (-am) perf., imperf.

1. accompagnare; scortare; (zasledovati) pedinare:
spremiti otroka do šole accompagnare il bambino a scuola

2. accompagnare (tudi ekst.):
spremljati ples s ploskanjem accompagnare il ballo battendo le mani
ugotavljati pojave, ki spremljajo tehnološki razvoj determinare, definire i fenomeni che accompagnano lo sviluppo tecnologico

3. (z gledanjem, poslušanjem dojemati vsebino) seguire:
spremljati politično dogajanje seguire i fatti della politica
vso pot ga je spremljala misel tutto il tempo lo assillava un pensiero
nesreča, smola ga spremlja vse življenje è uno scalognato, la sfortuna lo perseguita tutta la vita
spremljati koga z očmi seguire qcn. con gli occhi

sredíščen (-čna -o) adj.

1. centrale, del centro (tudi ekst.):
središčna lega predmeta posizione centrale dell'oggetto
središčna misel razprave il concetto centrale del saggio

2. teh. centrico; centrale:
bot. središčna lamela lamella centrale
teh. središčna os asse centrale
šah. središčna linija linea centrale
šah. središčni kmet pedone centrale
mat. središčna simetrija simmetria centrale

šíniti to flit, to whisk; to shoot; vojska (pikirati) to dart

šíniti preko brzice to shoot a rapid
mačka je šinila iz sobe the cat shot out of the room
v glavo mi je šinila misel a thought ran through my head
srečna misel ji je šinila v glavo a happy idea struck her
ravno mi je šinilo v glavo it just passed through my mind

šíniti (se) glisser rapidement, passer (ali filer) comme un trait, s'élancer, se précipiter

šiniti kvišku se lever d'un bond
v glavo mu je šinila misel il eut (ali il lui vint) l'idée de, l'idée lui vint de

šíniti (-em) | šínjati (-am) perf., imperf.

1. pren. guizzare, slanciarsi, correre, piombare; saltare, sprizzare:
šiniti iz hiše slanciarsi fuori di casa
kri je šinila iz rane il sangue sprizzò dalla ferita
šiniti iz postelje saltare dal letto

2. guizzare, balenare, andare:
od jeze mu je kri šinila v obraz dalla rabbia il sangue gli andò al volto
misel mu je šinila skozi možgane gli balenò un pensiero nella testa
strah jim je šinil v kosti presero una terribile paura

šíniti pasar (ali deslizarse) rápidamente (čez, po por)

šinila mu je v glavo misel ... se le ocurrió la idea (de)...

temeljn|i [ê] (-a, -o) grundlegend, Grund- (jez das Grundwehr, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, premaz der Grundanstrich, problem das Grundproblem, misel der Grundgedanke, naloga die Grundaufgabe, norma die Grundnorm, oprema die Grundausrüstung, pravica das Grundrecht, relacija die Grundrelation, sestavina der Grundbestandteil, tendenca die Grundtendenz, vezava die Grundbindung, vrednota der Grundwert, gorstvo das Grundgebirge, načelo das Grundprinzip, vprašanje die Grundfrage)

tešíti (-ím) imperf. ➞ potešiti

1. consolare, confortare, rincuorare:
tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma li confortava il pensiero che presto sarebbero tornati a casa

2. saziare:
tešiti lakoto sfamarsi, levarsi la fame
tešiti žejo dissetarsi, levarsi la sete
tešiti spolni nagon soddisfare l'istinto, la pulsione sessuale