Franja

plaválen swimming; used for (ali in) swimming; natatorial

plaválni mehur (ribji) air bladder, sound, (za učenje plavanja) water wings pl
plaválni mojster swimming master
plaválna lastnost (vzgon) buoyancy
plaválna kožica web
plaválna noga webbed foot, (rakov) swimmeret
plaválni telovnik life jacket, ZDA life preserver, ZDA žargon aeronavtika Mae West
plaválna šola swimming school

plaválen de natation, natatoire, de bain, nageur

plavalni bazen piscine ženski spol, bassin moški spol de natation
plavalna kapa bonnet moški spol de bain
plavalni klub, prvak, učitej club moški spol, champion moški spol, professeur moški spol de natation
plavalni mehur (ribe) vessie ženski spol natatoire
plavalen mojster maître-nageur moški spol
plavalna mrenica (zoologija) palmure ženski spol, palmature ženski spol
plavalni pas ceinture ženski spol de natation
plavalna proga voie ženski spol d'eau
plavalna tekma épreuve ženski spol (ali compétition ženski spol, course ženski spol) de natation
plavalni šport natation ženski spol

plaválen de natación

plavalni bazen (prvak, klub, mojster, učitelj, -ica) piscina f (campeón m, club m, maestro m, profesor m, -ra f) de natación
plavalni šport natación f
plavalna kožica membrana f natatoria
plavalne hlačke bañador m
plavalni pas cinturón m de nadar, (reševalni) cinturón m salvavidas
plavalne tekme campeonato m de natación
plavalni tank (voj) tanque m anfibio

plésen (od plesati) de danse, de bal, dansant

plesni čevelj soulier moški spol de bal (ali de danse), escarpin moški spol, (baletni) chausson moški spol de danse
plesna dvojica couple moški spol de danseurs
plesna dvorana salle ženski spol de danse, bal moški spol
plesna glasba musique de danse (ali dansante)
plesni lokal dancing moški spol, familiarno bastringue moški spol, danse ženski spol
plesna melodija air moški spol de danse
plesni mojster maître moški spol de danse (ali à danser)
plesni orkester orchestre moški spol de danse
plesna prireditev bal moški spol
plesna skupina troupe ženski spol de danseurs, chœur moški spol dansant
plesni tečaj cours moški spol de danse
plesni učitelj professeur moški spol de danse
plesni večer soirée ženski spol dansante, bal moški spol
plesna zabava (domača) sauterie ženski spol, surprise-partie (ali party) ženski spol

plésen, plésna, plésno de baile

plesna glasba (orkester, učitelj, dvorana, obleka, čevelj, šola) música f (orquesta f, profesor m, salón m, vestido m, zapato m, academia f) de baile
plesna čajanka té baile m, té m dansant
plesna ura (pouk) lección f (lecciones f pl) de baile
plesni korak paso m de baile
plesna skupina grupo m de danza
plesni venček tertulia f con baile
plesna prireditev baile m
plesni mojster maestro m de baile
plesna dvojica (par) pareja f de baile
plesni partner, -ica pareja f
plesna zabava reunión f de baile, baile m
plesni večer velada f de baile
plesna umetnost arte m de bailar, arte m de la danza

pleskarsk|i (-a, -o) Maler-, Mal- (mojster der Malermeister, lestev die Malerleiter, lopatica der/die Malspachtel)
pleskarski valj die Farbrolle

podóben (-bna -o)

A) adj. simile, somigliante, gemello, consimile, identico, analogo, affine:
sin je podoben očetu, hči pa materi il figlio somiglia al padre, la figlia alla madre
na las sta si podobna si somigliano come due gocce d'acqua
podoben maslu burroso
to ni ničemur, nobeni stvari podobno ma che porcheria è questa
tako dejanje je čisto njemu podobno un'azione da pari suo
človeku podobne opice scimmie antropomorfe

B) podóbni (-a -o) m, f, n simile; pari:
mojster, da mu ni podobnega un maestro, un artefice senza pari

pokopališče samostalnik
1. (prostor za pokop) ▸ temető, sírkert Pokopališče sicer redno čistijo in urejajo, posebej pa ga ne nadzirajo. ▸ A temetőt ugyan rendszeresen tisztítják és rendezik, de nem látnak el benne külön felügyeletet.
Povezane iztočnice: judovsko pokopališče, židovsko pokopališče, vojaško pokopališče, žarno pokopališče

2. (odlagališče vozil) ▸ temetőMojster na svojem pokopališču starih avtomobilov ni našel rabljenega žarometa. ▸ A mester nem talált használt fényszórót az autótemetőben.Spotoma smo si ogledali še pokopališče letal, kamor so letalske družbe po upadu letalskega prometa spravile odvečna letala. ▸ Útközben meglátogattuk a repülőgép-temetőt is, ahová a légitársaságok a légiforgalom visszaesése után a feleslegessé vált gépeiket helyezték el.

3. (o odvečnosti ali zastarelosti) ▸ temető
Iz središča intelektualnih idej se je univerza spremenila v pokopališče idej. ▸ A szellemi eszmék központjából az egyetem az eszmék temetőjévé vált.
Avtomobilska industrija pozna kar nekaj modelov avtomobilov, ki so namesto bleščečega uspeha na trgu doživeli bridek konec na pokopališču zgodovine. ▸ Az autóipar számos olyan autómodellről tud, amelyek ahelyett, hogy fényes sikert arattak volna a piacon, szomorú véget értek a történelem temetőjében.
Oprostite, gospod predsednik, ampak vaša vlada je že od leta 92 naprej kot pokopališče ministrov. ▸ Elnézést, elnök úr, de az ön kormánya már '92 óta a miniszterek temetője.

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznáti (-ám)

A) perf.

1. conoscere; praticare:
poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

2. conoscere, sapere, padroneggiare:
poznati pot sapere la strada
za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

5. pren. (z nikalnico)
ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
ne poznati mere essere smodato
ne poznati milosti essere spietato
ne poznati olike essere screanzato, maleducato
pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

1.
pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

2.
tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
PREGOVORI:
po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro

rokodélski artisanal, d'artisan, de l'artisanat, des métiers

rokodelski mojster (pomočnik) maître moški spol (compagnon moški spol) artisan
rokodelsko orodje outils moški spol množine, outillage moški spol
rokodelski register registre moški spol des métiers
rokodelska veja branche artisanale (ali de l'artisanat)

rokodélski de artesano, de artesanado

rokodelski mojster maestro m (artesano)
rokodelsko orodje útiles m pl de trabajo

sabljašk|i (-a, -o) fechterisch; Fecht-, Fechter- (gib die Fechtaktion, mojster der Fechtmeister, položaj die Fechterstellung, turnir das Fechtturnier, obleka der Fechtanzug, oprema die Fechtausrüstung, rokavica der Fechthandschuh, orožje die Fechtwaffe)
zavzeti sabljaški položaj in Fechterstellung gehen

sam¹ (-a, -o) (osebno)

1. selbst, selber
jaz/ti/on/ona/ ono … sam/sama/samo ich/du/er/sie/es … selbst
sam oštir/oštir sam der Wirt selbst
sam pa selbst, seinerseits (voznica sama pa je nepoškodovana die Fahrerin selbst/ihrerseits blieb unverletzt)
na kraju samem an Ort und Stelle
od samega začetka von Anfang an
izgledati: kot smrt sama (aussehen) wie der leibhaftige Tod

2. osebni zaimek: ich/du … (selbst) (sam pa sem menil ich aber war der Meinung/ich selbst aber war der Meinung)

3. (lastnoročno) selbst … (ki ga je kdo naredil/skuhal/vložil/spletel/sešil sam [selbstgemacht] selbst gemacht/selbst gekocht/ selbst eingelegt/[selbstgestrickt] selbst gestrickt/selbst genäht)
naredi sam! mach es selbst!

4.
samega sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …)
samemu sebi/sam sebi sich selbst (ich mir, du dir, er sich …)
sam sebe sich selbst (ich mich, du dich, er sich …); (škodovati samemu sebi sich selbst schaden, prekositi samega sebe sich selbst übertreffen, ostati zvest samemu sebi sich selber treu bleiben, prepustiti samemu sebi sich selbst überlassen)
sam sebi namen der Selbstzweck
… samega sebe die eigene Person, Selbst-
(analiza die Selbstanalyse, najdenje die Selbstfindung, odkrivanje die Selbsterfahrung, osvobajanje die Selbstbefreiung, precenjevanje die Selbstüberschätzung, presoja die Selbsteinschätzung, sovraštvo do der [Selbsthaß] Selbsthass, trpinčenje die Selbstquälerei, varanje der Selbstbetrug, zaničevanje die Selbstverachtung)
zavedanje samega sebe das [Ichbewußtsein] Ichbewusstsein
dvom o samem sebi der Selbstzweifel
obup nad samim seboj die Selbstaufgabe
poskus na samem sebi medicina der Selbstversuch
smiljenje samemu sebi die Selbstbemitleidung
figurativno sam sebi ni več podoben er ist nicht mehr er selbst

5.
sam od sebe von selbst, aus freien Stücken
sam na sebi/sam ob sebi an und für sich
sam zase für sich, živeti: zurückgezogen

6.
sam svoj sein eigener (gospod sein eigener Herr, mojster sein eigener Meister), unabhängig

sám¹ (-a -o) adj.

1. solo:
biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

2. solo, da solo, da sé:
naredi sam fai da solo, fai da te
misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
sam od sebe spontaneamente

3. stesso:
tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

4. (v zvezi s 'se') se stesso:
oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
sam po sebi razumljiv implicito
obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
PREGOVORI:
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso

sedlarsk|i (-a, -o) Sattler- (izdelek die Sattlerware, die Sattlerarbeit, mojster der Sattlermeister)

sedlárski

sedlarski mojster maestro m talabartero

skaz|a ženski spol (-e …)
mojster skaza der Pfuscher, der Stümper

skáza disfigurement, disfiguration

mojster skáza bungler, botcher

skáza

mojster skaza bousilleur moški spol, gâcheur moški spol, bâcleur moški spol; familiarno savetier moški spol, savate ženski spol