Franja

čŕn (-a -o)

A) adj.

1. (ki je barve kot oglje, saje) nero:
črni lasje capelli neri
črn maček gatto nero
črna obleka abito nero
sivkasto, vranje, zamolklo črn nero grigio, nero corvino, nero cupo
črn kot oglje, kot vrag nero come il carbone, come la pece

2. (ki je temne barve) nero, scuro:
črn dim fumo nero
črne oči occhi neri
črni kruh pane nero
črna kava caffè (nero)
črna moka farina scura
črno pivo birra scura
črno vino vino rosso
svetlolasa ali črna bionda o bruna
film. črnobeli film film in bianco e nero
črn od sonca (zagorel) abbronzato
bot. črni ribez ribes nero
bot. črna murva gelso nero
črna redkev rafano nero
pren. garati kot črna živina lavorare come un negro
plačal bo, da bo črn la pagherà cara
nabiti koga, da bo ves črn picchiare qcn. di santa ragione

3. (neprijeten; ki vsebuje zlobo; poudarja pomen samostalnika) nero:
črne misli pensieri neri
črna duša anima nera
črna ovca pecora nera
črna zavist, zloba invidia, cattiveria nera

4. pren. (nepošten, nezakonit) nero:
črna borza borsa nera, mercato nero
črni fondi fondi neri

5. pren. (klerikalen; desničarski; fašističen) nero:
črna aristokracija aristocrazia nera
črna srajca camicia nera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
publ. črni kontinent il continente nero, l'Africa
pren. prikazovati kaj v črnih barvah descrivere qcs. a tinte cupe
črne bukve libro di magia nera
rel. črna maša messa funebre
črna maša (bogokletni obred) messa nera
publ. črna kronika cronaca nera
metal. črna metalurgija siderurgia
polit. črna roka mano nera
črna smrt peste
rel. črna suknja sottana, veste talare
hist. črna vojska milizia territoriale
publ. črno zlato oro nero
črni premog carbon fossile
črni smodnik polvere nera, da sparo
med. črne koze vaiolo
igre črni Peter uomo nero
astr. črna luknja buco nero
metal. črna pločevina lamiera nera
pog. kaj zapisati s črno kredo, v dimnik porci sopra una croce
črna knjiga libro nero
črna obleka abito scuro
aer. črna skrinjica scatola nera
min. črni jantar giaietto

6. bot.
črna gniloba marciume nero
črna bil morella (Solanum nigra)
črna jelša ontano nero, frangola (Rhamnus frangola)
črna malina rovo (Rubus fruticosus); (sadež) mora
črna meta marrubio (Marrubium vulgare)
črna noga gamba nera; ofiobolosi
črna ogrščica senape nera (Brassica nigra)
črna pegavost antracnosi
črna trobenta trombetta da morto, trombetta dei morti (Craterellus cornucopioides)
črni gaber carpinella (Ostrya carpinifolia)
črni koren scorzonera (Scorzonera humilis)
črni oreh noce nero (Juglans nigra)
črni pikec antracnosi
črni teloh elleboro nero, rosa di Natale (Helleborus niger)
črni topol pioppo nero (Populus nigra)
črni trn susino di macchia, pruno prugnolo (Prunus spinosa)
črni bezeg sambuco (Sambucus nigra)
črni luk moli (Allium nigra)
črni trn pruno, spino d'asino (Eryngium)

7. zool.
črna vdova vedova nera (Latrodectus mactans)
črna žolna picchio nero (Pryocopus martius)
črni medved baribal (Enarctos americanus)
črni ostriž persico reale (Perca fluviatilis)
črna brezpalčarka marimonda (Ateles belzebuth)
črna čigra mignattino (Chlidonias nigra)
črna liska folaga (Fulica atra)
črni lemur mococo (Lemur)
črni žužek calandra del grano (Calandra granaria)
PREGOVORI:
ponoči je vsaka krava črna di notte tutti i gatti sono neri (bigi)

B) črni (-a -o) m, f, n šah.
črni il nero
polit. črni in rdeči i neri e i rossi
kilo črnega un chilo di pane nero
liter črnega un litro di (vino) rosso
človek, žena v črnem uomo, donna in abito nero, abito da lutto
nositi črno portare il lutto, essere in lutto
dokazati črno na belem mostrare, dimostrare nero su bianco
ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non prendere niente di niente
delati se črno pred očmi sentirsi mancare
delati na črno fare, svolgere lavoro nero
zidati na črno fare, costruire (la casa) illegalmente, abusivamente, in violazione della legge
ne ziniti ne bele ne črne non aprir bocca, non fiatare, essere muto come una tomba, non sbottonarsi

gestiefelt obut v škornje, v škornjih; der gestiefelte Kater obuti maček

gouttière [gutjɛr] féminin (strešni) žleb, kap; médecine deščica za uravnavo zlomljenih udov

chat masculin de gouttière maček navadne vrste

grau siv (tudi figurativ), (düster) pust, puščoben, Zeit: daljni; Brot: črn; grauer Star siva mrena; graue Substanz sivina; die grauen Zellen sive celice; das graue Elend figurativ maček; grau werden osiveti

grinsen režati se; sich eins grinsen smejati se v pest; wie ein Primmeltopf grinsen režati se kot pečen maček

Honigkuchenpferd, das, meden konjiček; figurativ tepec; grinsen wie ein Honigkuchenpferd režati se kot pečen maček

impelare v. tr. (pres. impelo) pokriti z dlakami; raztresti, pustiti, puščati dlake:
il gatto impela tutta la casa maček pušča dlake po vsej hiši

kaš|a ženski spol (-e …)

1. hrana: der Brei, sadna: das Mus (Fruchtmus, Obstmus)
ribana kaša das Reibgerstel
-brei (bananova Bananenbrei, prosena Hirsebrei, koruzna Maisbrei, mlečna Milchbrei, ovsena Haferbrei, zdrobova Grießbrei; medicina želodčna Speisebrei; tehnika papirna Papierbrei, Papierfaserbrei)
tehnika lesna kaša (lesovina) der Holzstoff
živalstvo, zoologija hranljiva kaša die Kropfmilch
figurativno biti v kaši in der Tinte sitzen
hoditi okoli česa kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei

lapin, e [Iapɛ̃, in] masculin kunec, domači zajec; kunčje meso; familier zvitorepec, lisjak; féminin zajklja; ženska z mnogimi otroki

lapin domestique, de chou(x) domači kunec
lapin de garenne, sauvage divji kunec
c'est un vieux lapin to je star lisjak
lapin de gouttière (humour) mačka, maček
peau féminin de lapin kunčje krzno
un chaud lapin (familier) v ljubezni ognjevit
(familier) poser un lapin ne priti na dogovorjeni sestanek
être assis en lapin sedeti poleg kočijaža, šoferja (ne da bi plačali voznino)

lièvre [ljɛvr] masculin zajec; zajčje meso; sport tekač, ki pomaga rekorderju pri poskusu rušenja rekorda

civet masculin de lièvre zajčji ragu
cœur masculin de lièvre (figuré) strahopetec, »zajec«
mémoire féminin de lièvre slab spomin, spomin kot sito
lièvre de gouttière (populaire) maček
courir comme un lièvre zelo hitro teči
courir deux lièvres à la fois (figuré) zasledovati dva cilja, hoteti pobiti dve muhi z enim udarcem
être poltron comme un lièvre biti velik bojazljivec
soulever, lever un lièvre (figuré) sprožiti neprijetno, a važno vprašanje
c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec, figuré tu je vozel, težava zadeve

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

míš zoologija mouse, pl mice

poljska míš field mouse
gorska míš (egiptovski skakač) jerboa
vodna míš shrew mouse
slepe míši (igra) blind man's buff
ne ptič ne míš neither fish, flesh nor fowl
moker sem kot míš (figurativno) I am soaking wet
bil je moker kot míš he was soaked to the skin
reven kot cerkvena míš as poor as a church mouse
igrati se slepe míši to play blind man's buff
loviti míši to catch mice, (maček) to mouse
prežati kot mačka na míš to watch like a cat watching a mouse
videti bele míši (imeti delirium tremens) (žargon) to see pink elephants
kadar mačke ni doma, míši plešejo when the cat's away the mice will play
tresla se gora, rodila se míš (figurativno) the mountain has laboured, the mountain has brought forth a mouse

morning [mɔ́:niŋ] samostalnik
jutro, dopoldan
figurativno jutro, začetek, svitanje

in the morning zjutraj
this morning danes zjutraj
tomorrow morning jutri zjutraj
yesterday morning včeraj zjutraj
the morning after drugo jutro
sleng the morning after the night before "maček"
poetično with (the) morning proti jutru

obút shod; booted

biti dobro obút to be well-shod
on še ni obút (se še ni obul) he has not yet put on his shoes
obuti maček puss in boots

obút chaussé

obuti maček le chat botté

obút (-a -o) adj. calzato; con le scarpe:
obut v škornje stivalato
Obuti maček (v pravljici) Gatto con gli stivali

obút calzado

obuti maček el gato con botas

okoli³ [ó] predlog:

1. krajevno: um … (herum)
drug okoli drugega umeinander
okoli pasu um die Mitte, um die Taille
okoli sveta (rund) um die Welt
okoli vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okoli vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
okoli srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
okoli ustja geografija im Mündungsgebiet
vrteti se okoli česa sich drehen um
dati eno okoli ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen
figurativno kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
metati denar okoli sebe mit Geld um sich werfen
oviti okoli mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
tolči okoli sebe um sich schlagen

2. časovno:
okoli petih gegen fünf Uhr
okoli srede dneva so um die Tagesmitte

okrog³ [ó] predlog:

1. krajevno: um … (herum)
drug okrog drugega umeinander
okrog pasu um die Mitte, um die Taille
okrog sveta (rund) um die Welt
okrog vratu am Hals, um den Hals; (objeti koga okrog vratu (jemandem) die Arme um den Hals schlingen)
okrog srca/želodca/prsi in der Herzgegend/Magengegend/Brustgegend
okrog ustja geografija im Mündungsgebiet
vrteti se okrog česa sich drehen um
dati eno okrog ušes eins hinter die Ohren geben, eine scheuern
dobiti eno okrog ušes eine gescheuert kriegen
figurativno kot maček okrog vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei
metati denar okrog sebe mit Geld um sich werfen
oviti okrog mezinca um den kleinen Finger wickeln (können)
tolči okrog sebe um sich schlagen

2. časovno:
okrog petih gegen fünf Uhr
okrog srede dneva so um die Tagesmitte

3.
tehnika gibanje okrog prečne osi die Nickbewegung
navor okrog prečne osi das Nickmoment
vrtenje okrog prečne osi das Nicken

opáriti échauder, ébouillanter

opariti se se brûler, s'échauder
oparjen maček se že mrzle vode boji (figurativno) chat échaudé craint l'eau froide