Franja

care² [kɛə] neprehodni glagol (for, of, about)
skrbeti, negovati; marati
ameriško zmoči, uspešno urediti

to care for rad imeti, zanimati se
much do I care for mar mi je, še na misel mi ne pride
I don't care ne ljubi se mi, ni mi mar
for aught (ali ought) I care zaradi mene, meni nič mar
I don't care if I do nimam nič proti
I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) nič mi ni mar, vseeno mi je
what do I care? kaj mi mar?

châtier [šɑtje] verbe transitif kaznovati; figuré bičati; piliti (slog); religion trpinčiti

châtier son style brusiti, piliti svoj slog
qui aime bien, châtie bien kdor ljubi svojega otroka, ga tudi kaznuje
châtier des fautes bičati napake

cock¹ [kɔ́k] samostalnik
petelin, (tudi na puški); petelinje petje
figurativno vodja; pipa, vetrnica; poševna lega klobuka na glavi; jeziček (na tehtnici); kazalec (na sončni uri)
navtika medkrov; pilotov sedež; bahač, kolovodja
vulgarno spolni ud

as the old cock crows so does the young learn jabolko ne pade daleč od drevesa
the red cock crows hiša je v plamenih
dunghill cock domači petelin
every cock crows on his dunghill doma se vsakdo čuti junaka
to be cast at the cocks zgubiti se
that cock won't fight tukaj nekaj ni v redu, to ne bo držalo
to live like a fighting cock živeti ko ptička na veji
the cock of the walk (ali roost) glavna oseba, samozavestnež
to go off at half cock prezgodaj se sprožiti
domačno old cock ljubi moj, človek božji

cuōre m

1. srce:
malattie di cuore med. srčne bolezni
cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

2. pren. srce:
cuore nobile plemenito srce
i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
donna del cuore ljubica
persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
in cuore suo pri sebi
avere il cuore di pietra biti brezsrčen
avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
avere in cuore di fare nameravati
rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
stare a cuore a qcn. biti komu do česa
sentirsi stringere il cuore stisniti srce
ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
ridere di cuore od srca se smejati
mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

3. pren. srčnost, pogum:
perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
farsi cuore opogumiti se
non gli basta il cuore nima poguma

4. oseba:
cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

5. pren. čustva, zadeve:
pene del cuore srčne muke
affari del cuore srčne zadeve

6. pl. igre srce (pri kartah)

7. središče:
il cuore della città mestno središče
nel cuore della notte sredi noči

8. zool.
cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

9. bot.
cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán day; (dnevna svetloba, luč) daylight, daytime; (svetloba) light

dober dán! (zjutraj) good morning!, (popoldne) good afternoon!, (splošno) how do you do!, pogovorno hallo!, hullo!, ZDA hello, (pri poslovitvi) good day!, pogovorno see you!, be seeing you!; see you later!
deloven dán working day, weekday
črn dán figurativno a black day, a dark day, an unfortunate day
materinski dán Mother's Day
novoletni dán New Year's Day
beli dán broad daylight
plačilni dán payday
postni dán fast day
prazničen dán holiday
pasji dnevi dog days pl
prosti dán day off, (brez pouka) day off school
rojstni dán birthday
srečen dán a red-letter day
sodni dán the Last Day, Judgment Day, Day of Judgment, Doomsday
davni dnevi bygone days, arhaično day of yore
spominski dán Remembrance Day (11. november)
z dne 3. maja dated May 3rd
čez dán (podnevi) in the daytime; during the day, by daylight, by day
dán za dnem day by day
drugi (naslednji) dán next day, the day after
do današnjega dne to the preent day
od dneva do dneva from day to day
čez nekaj dni in a day or two
enega teh dni, te dni enkrat one of these days
dvakrat na dán twice a day
pri belem dnevu in broad daylight
lepega dne one fine day
oni dán (zadnjič) the other day
še oni dán only the other day
še isti dán that very day
od tega dne dalje from this day forth
par dni a couple of days
ta ali oni dán one day or another
svoj živi dán in all my born days, in my lifetime
nekega dne one day, (za prihodnost) some day
pred tremi dnevi three days ago
dán poprej the day before, the day beforehand
teden dni (7 dni) a week
danes teden dni this day week, (pred tednom dni) a week ago
14 dni (2 tedna) a fortnight, two weeks
čez 14 dni in a fortnight
vsak dán every day, daily
vsak drugi dán every other (ali second) day
vsakih pet dni every five days
ves dán all day long, for the whole of the day
ves ljubi božji dán the livelong day
za nekaj dni for a few days
prejšnji dán the previous (ali preceding) day
ki traja ves dán daylong
na dán z besedo! speak out!, out with it!
to je jasno kot beli dán it's as clear as daylight, it's as plain as a pikestaff
biti različen kot noč in dán to be as different as chalk and cheese
béli dán je it is broad daylight
dobiti prost dán to be allowed a day off
ni še vseh dni konec we have not seen the last of it yet
prinesti, spraviti na dán to bring to light
prinesti stvar na dán to broach a matter
sedaj prihaja na dán it now transpires
priti na dán to come to light, to transpire, to leak out, to become known, ZDA to develop
prinesti na dán svoje težave to air one's troubles
ko napoči dán at daybreak, at dawn
za vsakega pride njegov dán every dog has his day
sanja se ti pri belem dnevu you're day-dreaming
svoj živi dán nisem videl... I have never seen in all my born days (ali in my lifetime)...
dnevi so mu šteti his days are numbered
zagledati dán (luč sveta) to be born, to come to light, to come out
določiti dán to fix a day
voščiti dober dán to bid someone good day, zastarelo to give someone the time of day
bil je 2 dni prepozen he was two days late
delati noč in dán to work day and night
ne hvali dneva pred nočjo do not praise the day before it is over; laugh before breakfast and you'll cry before supper

dán jour moški spol , journée ženski spol

dober dan bonjour moški spol
delovni dan jour moški spol ouvrable
dan je il fait jour
dan se dela le jour point (ali se lève), il commence à faire jour
pri belem dnevu en plein jour
z dnem à la pointe (ali au point, au lever) du jour, au petit jour
za dne, čez dan, podnevi pendant la journée, de jour
dan za dnem de jour en jour
iz dneva v dan d'un jour à l'autre, au jour le jour, du jour au lendemain
vsak dan chaque jour, tous les jours, journellement
vsak drugi dan tous les deux jours
trikrat na dan trois fois par jour
pred tremi dnevi il y a trois jours
ves ljubi (božji) dan toute la sainte journée
oni dan l'autre jour, dernièrement, récemment, naguère
priti na dan venir au jour, se faire jour, se découvrir, se dévoiler, se révéler
vse pride na dan la vérité se fera jour (ali éclatera)
dan dospelosti (jour de l')échéance ženski spol, terme moški spol
materinski dan fête ženski spol des mères
pasji dnevi canicule ženski spol, jours moški spol množine caniculaires (ali de canicule)
plačilni dan jour moški spol de paye
dan pokore jour moški spol de pénitence
rojstni dan jour moški spol de la naissance; (jour) anniversaire moški spol
tržni, semanji dan jour moški spol de marché (ali de foire)
sodni dan le jugement dernier, le jour du Jugement dernier
sveti dan (jour moški spol de) Noël
dan vernih duš jour moški spol des morts
dne 2. januarja le 2 (deux) janvier

dȁti dâm, dádēm, mi dámo dáte dȁju; nē dāmo in ne dámo, nè dāte in ne dáte; dádēš dádē in dȁdnēm dȁdnēš dȁdnē; aor. dȁh dȁ dȁsmo dȁste dȁdoše in dȁdoh dȁde dȁdosmo dȁdoste dȁdoše; vel. dâj -te, dȁo dála, dân dâna dâno in dána dáno ter dât dâta in dâta
I.
1. dati: dati komu dar, poklon, kuću u zajam, zadovoljenje, pare na račun, ostavku na službu, poticaj, znak, pravac, priliku; dati komu posao dati komu delo; dati stručno mišljenje, signal, znak; dati damama prednost
2. dovoliti: ne dadu mi s tobom govoriti, razgovarati
3. poslati: dati koga na zanat poslati koga, da se uči obrti; dati na škole
4. pripisati: dobro se drži, ne bih mu dao više od pedeset godina
5. roditi: ti ćeš mu dati djece
6. prirediti: dati koncert, predstavu
7. dati (poštenu, časnu) riječ; dati (tvrdu, božju) vjeru trdno obljubiti; dati zalogaj iz usta, krvi ispod grla biti zelo dober; dati komu za pravo pritrditi komu; dati pleća, leđa pobegniti, odkuriti jo; dati komu na znanje, do znanja; dati ruku onome koga voli dati roko tistemu, ki ga ljubi; dati aber dati glas, sporočilo; dati vjeru za nevjeru obljubiti, pa obljubo prelomiti; dati kome rog za svijeću ukaniti, prevarati koga
II. dati se
1. posvetiti se: dati se nauci, znanosti; dati se na posao
2. dati se, pustiti se: ne daj se!
3. obrniti se: bolest se dala na bolje
4. ljubiti se: ne da mi se jesti
5. roditi se: dalo se muško
6. dati se, vtakniti se: upravo bješe tu, a sad ne znam kud se dade
7. to mi se dalo na žao to me je užalostilo; u danim, datim prilikama v danih razmerah

dedek samostalnik
1. (stari oče) ▸ nagyapa, nagypapa, nagyapóJe oče petih otrok in dedek štirih vnukov. ▸ Öt gyermek apja és négy unoka nagyapja.

2. izraža naklonjenost (starec) ▸ öregapó, nagyapó, nagypapa
Neki stari dedek naju napoti v hotel. ▸ Egy öregapó irányított minket a hotelbe.
V hišici je živel star dedek z dolgo belo brado. ▸ A házban egy hosszú, fehér szakállt viselő nagyapó élt.

3. (začetnik česa) ▸ nagyapó, nagypapa
Havelock Ellis je dedek moderne seksologije. ▸ Havelock Ellis a modern szexológia nagyapja.

4. (moški z dolgim stažem) ▸ nagypapaRockovski dedek Mick Jagger ljubi lepa dekleta. ▸ Mick Jagger, a rocknagypapa szereti a szép lányokat.

dēliciae -ārum, f

1. slast, naslada, nasladno veselje, razkošje, radost, zabava, užitek: multarum deliciarum comes est extrema saltatio Ci., quae civitas una tibi in amore et deliciis fuit Ci. ki je edina uživala tvojo naklonjenost, Caeli adulescentia ad mulieris libidinosae delicias deposcitur Ci., optimi viri in deliciis viperam illam habent Ci. se naslajajo z … (prim.: catellus, quem puella in deliciis habuerat Val. Max. dekličin psiček ljubljenček), omnium deliciarum pueruli Ci. ki poznajo vse mehkužne slasti, aliae deliciae equitum vix ferendae Ci. čezmerne zahteve, deliciis omissis S., deliciae faciles O. lahko dosegljive slasti, delicias facere Pl., Fr. šale uganjati, šaliti se, pa tudi = nesramnosti uganjati: Cat., delicias et carmina facere O. v svoje veselje pesmi zlagati, necesse est me ad delicias componam memoriae meae Sen. rh. da se vdam „muham“ (zahtevam) svojega spomina, M. Agrippa vir rusticitati propior quam deliciis Plin., deliciae aestivae Fl. poletne zabave, poletno zabavišče, cenarum ciborumque exquisitae deliciae Gell., deliciae ventris et inguium Ap. požrešnost in kurbarstvo.

2. met.
a) (o osebah) = ljubljenec, ljubimec: meae deliciae Pl., deliciae meae Dicaearchus Ci., amores ac deliciae tuae, Roscius Ci., amor et d. generis humani Suet. (o Titu), Encolpius … , ille seria nostra, ille deliciae Plin. iun. moj družabnik v resnih in veselih urah; (poseb. o sužnjih ljubljencih): deliciae pueri Pl. ljubi dečko, Corydon ardebat Alexim, delicias domini V., Alexandrinae d. Q., d. divitum Ps.-Q.
b) (o stvareh) dragotina, zaklad: excussis deliciis cum argento puro domum revertuntur Ci. so izgubili svoje zaklade, del. feminarum Plin., taxatio in deliciis tanta, ut … Plin. kot dragotina ima (jantar) toliko vrednost, da … — Predklas. in poklas. soobl.
a) dēlicia -ae, f: Gell., Ap., tum tibi operam ludo et deliciae dabo Pl., mea voluptas, mea delicia Pl.
b) dēliciēs -ēī, f: Critias, mea delicies Ap.
c) dēlicium -iī, n: Arn., rogati a quodam delicio suo Ph., Stellae delicium mei Columba Mart.

día moški spol dan; rojstni dan (zlasti v množini)

día de abstinencia postni dan
día aciago nesrečen dan
día de año nuevo novoletni dan
día de años rojstni dan
día de ayuno postni dan
día de Corpus, día del Señor telovo
día de descanso dan počitka
día de entresemana delavnik
día feriado, día festivo, día de fiesta praznik
día de los difuntos dan mrtvih, verne duše
el día de hoy, hoy (en) día danes, dandanes
día de huelga zaspani ponedeljek
el día del juicio sodni dan; sv. Nikoli
día laborable, día hábil (Am), día de trabajo delavnik
día lectivo dan šolskega pouka
el día de mañana jutrišnji dan; v prihodnosti
día y noche vedno, neprenehoma
día de precepto, día de guardar zapovedan (katoliški) praznik
día de Reyes sv. Trije kralji
día del santo god
el día siguiente naslednji dan
día de vigilia postni dan
al día na tekočem, ažuren; natančen, popoln
antes del día zgodaj zjutraj, pred sončnim vzhodom
como el día y la noche (različen) kot noč in dan
¡cualquier día! to še ne bo tako kmalu!
de día a día, de un día a otro od dneva do dneva; v nekaj dneh
orden del día dnevni red
pan del día sveže pečen kruh
es el hombre del día (on) je junak dneva; je salonski lev
dos veces al día dvakrat na dan
en el día dandanes
en su día o pravem času; svoje dni
entre día čez dan
el otro día oni dan, nedavno
¡otro día! jutri! (t. j. nikoli)
hasta otro día (do) prihodnjič; kmalu na svidenje!
(al) otro día naslednji dan
mañana será otro día jutri je tudi še en dan, ne mudi se tako zelo
día por día vsak dan, dan za dnem
por día, al día enkrat na dan
(todo) el santo día ves ljubi božji dan
un día sí y otro no, días alternos vsak drugi dan, trikrat na teden
¿es de día? ali je dan?
es muy de día svetel dan je
estar al día biti na tekočem
hace buen día lepo vreme je
ponerse al día korak držati (s časom)
virir al día tjavdan živeti
un día es un día enkrat ni nobenkrat
días pl dnevi (življenja), rojstni dan
a días tu pa tam, ne vedno
a los pocos días nekaj dni pozneje, kmalu potem
de días že nekaj časa
hombre de días prileten človek
en días prileten, v letih
en pucos días, en cuatro días v kratkem
¡no en mis días! nikoli!
los más de los días skoraj vse dni
¡buenos días! dober dan!
alcanzar en días koga preživeti
dar los días (a) komu voščiti k rojstnemu dnevu ali godu
dar los (buenos) días dober dan voščiti, pozdraviti
tener días biti v Ietih: muhast biti
yedno días y viniendo s časom; v tem

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

envie [ɑ̃vi] féminin želja, poželenje; veselje; zavist; materino znamenje; zadirek pri nohtu

j'ai envie želim, ljubi se mi, hoče se mi
j'ai envie de pleurer, de rire na jok, na smeh mi gre
il est dévoré, rongé d'envie zavist ga žre, bled je od zavisti
crever, sécher d'envie pokati od zavisti
faire envie zbuditi željo, poželenje
cette voiture me fait envie želim si ta avto
faire passer, ôter l'envie de quelque chose komu veselje, željo za kaj vzeti
passer son envie zadovoljiti svojo željo
porter envie à quelqu'un zavidati komu
l'envie me prend (de) zahoče se mi
mourir d'envie de ... umirati od želje, da ...
susciter l'envie de quelqu'un zbuditi zavist pri kom

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

Gesù

A) m relig. Jezus:
Compagnia di Gesù jezuitski red
andare da Gesù umreti
uomo tutto Gesù e madonne pobožnjakar
fare Gesù skleniti roke

B) inter.

1. Jezus, ježeš (za izražanje prošnje):
Gesù mio, aiutateci! ljubi Jezus, pomagaj!

2. Jezus, ježeš (za izražanje začudenja, strahu, obupa):
Gesù, come ti trovo cambiata! Jezus, kako si se spremenila!

Graeculus 3 (demin. Graecus) grški, v klasični dobi večinoma zaničlj. ali iron.: PLIN. IUN., FL., ineptum sane negotium et Graeculum CI. prav grško, v prav malenkostnem grškem duhu, contio CI., cantio chirographi CI. nezanesljiva, homines CI. človečki (ljubi ljudje) v Grčiji, vitis COL., rosa PLIN., nunc infans delegatur Graeculae ancillae T. mali grški vzgojiteljici (vzgojilji); kot subst. Graeculus -ī, m Grčič, Grk (v zaničljivem pomenu): in quo (studio poëtices) reprehendat eum ... non ut improbum ... sed ut Graeculum, ut assentatorem, ut poëtam CI., tanquam aliquoi Graeculo otioso et loquaci CI., omnia novit Graeculus esuriens IUV.; v pl.: PLIN. IUN.

gratis avv. zastonj, brezplačno, gratis:
gratis et amore Dei šalj. za božji lon, za ljubi moj Jezus

gravō -āre -āvī -ātum (gravis)

I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –

II. trans.

1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.

2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum

1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.

2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod

1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.

2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad.

guise [giz] féminin način

à, selon sa guise na svoj način, po svojem okusu, kot komu prija
à votre guise kot želite, kot hočete, kot se vam zdi (ljubi)
en guise de (tako) kot; namesto
il n'en fait qu'à sa guise on dela po svoji glavi, kot on hoče
chacun vit à sa guise vsak živi po svoje, kot mu prija
servir des sardines en guise du repas za obed servirati sardine, namesto obeda postreči s sardinami
en guise de consolation il me fit cadeau d'un livre za tolažbo mi je podaril knjigo

hermoso lep; izvrsten, sijajen

hermoso m ljubi otrok, dragec (nežen izraz za otroka)