Franja

Zadetki iskanja

  • hand1 [hænd] samostalnik
    roka, prednja noga četveronožca, noga (sokolova), škarnik (rakov); spretnost, ročnost, izurjenost; strokovnjak, izvedenec; vodenje; izvedba, izvajanje; delo; pomoč; človek, sluga, delavec, mornar
    množina mornarji, posadka (ladje), tovarniški delavci; postopek, način; moč, premoč, oblast, vpliv; posredovanje, posrednik; vir (podatkov); snubitev; lastnina, lastnik; kartanje, kvartač, karte v roki; urni kazalec; pisava, podpis, znak; dlan (mera, 10,16 cm); šop (banan, tobačnih listov)
    gledališče, sleng ploskanje, aplavz; stran, smer

    all hands vsa posadka, vsi delavci
    on all hands povsod, na vseh straneh
    at hand blizu, pri roki
    at the hands of s strani nekoga
    bloody hands grb grofije Ulster
    a bird in the hand nekaj gotovega (imeti v roki)
    a bold hand energična pisava
    with a bold hand pogumno
    by hand ročno, na roko (narejeno)
    by the hands of s posredovanjem
    hand cash gotovina pri roki
    a cool hand hladnokrvnež
    figurativno clean hands čiste roke, čista vest
    on every hand povsod okoli
    even hands izenačeno
    for one's own hand sebi v prid
    from hand to hand iz rok v roke
    from first hand iz prve roke
    from second hand iz druge roke; ponošen, rabljen, antikvaričen
    from good hand iz dobrega vira
    the hand of God božja roka
    hand on heart roko na srce
    heart and hands iz vsega srca
    heavy on hand dolgočasen, mučen
    with a heavy hand s trdo roko
    with a high hand drzno, predrzno, naduto
    his hand is out iz vaje je
    hand to hand (struggle) človek proti človeku (borba)
    hand over hand (ali fist) preprijemanje (pri plezanju); figurativno na vrat na nos, hitro, igraje
    in hand v roki, v delu, na razpolago, pod nadzorstvom, skupaj, vzajemno, roko v roki
    a legible hand čitljiva pisava
    on the mending hand na poti k okrevanju
    near hand leva stran
    near at hand pri roki, blizu
    a niggling hand nečitljiva pisava, čačka
    an old hand strokovnjak, star lisjak
    off hand nepripravljen, brez obotavljanja, desna stran
    hands off! roke proč!
    hands off policy politika nevmešavanja
    on hand v roki, na zalogi, v breme, prisoten; ameriško pri roki, pri sebi
    on the one (other) hand po eni (drugi) strani
    out of hand nepripravljen, takoj, ekstempore, nenadzorovan, divji
    hands up! roke kvišku!
    a slack hand brezdelje, brezbrižnost
    to (one's) hand pri roki, dosegljiv, pripravljen, na razpolago
    under the hand pod roko, skrivaj
    under the hand of podpisani...
    contract under hand preprosta pogodba brez pečata
    the upper hand premoč, nadvlada
    with one's own hand lastnoročno

    Z glagoli:

    to ask for a girl's hand prositi dekle za roko, zasnubiti
    to be a good (poor) hand at biti spreten (neroden) v čem
    to be bound hand and foot imeti vezane roke
    to be in good hands biti v dobrih rokah
    to be on s.o.'s hands biti komu na vratu, skrbi
    to bear a heavy hand zatirati
    to bite the hand that feeds one biti zelo nehvaležen
    to bring a baby up by hands hraniti dojenčka s stekleničko
    to come to hand priti v roke, dospeti
    to change hands menjati lastnika, priti v druge roke
    to do a hand's turn samo s prstom migniti
    not to do a hand's turn; ali not to lift (ali raise) a hand niti s prstom migniti
    to fall into s.o.'s hands priti komu v roke
    figurativno to feed out of s.o.'s hand komu iz rok jesti
    to get a big hand dobiti velik aplavz
    to get s.o. in hand dobiti koga v roke
    to get one's hands in dela se zares lotiti
    to get the upper hand dobiti premoč
    to get off one's hands otresti se česa, znebiti se
    to get out of hand iz rok se izmuzniti, izgubiti oblast nad
    to give one's hand to poročiti se s kom, roko komu dati
    to give one's hand on a bargain v roko si seči, skleniti kupčijo, obljubiti
    to give s.o. a free hand dati komu proste roke
    to give s.o. a hand iti komu na roko, pomagati, ploskati komu
    to go hand in hand with figurativno & dobesedno v korak s kom stopati
    to have a hand for biti spreten, nadarjen za kaj
    to have o.s. well in hand dobro se obvladati
    to have a hand in a matter imeti svoje prste vmes
    to have (ali keep) one's hand in ostati v vaji
    to have one's hands full imeti polne roke dela
    to have time on one's hands ne vedeti kam s časom, imeti mnogo prostega časa
    to hold hands držati se za roke
    to hold one's hand zadržati se
    to hold a good hand imeti dobre karte
    to join hands združiti se
    to keep a tight hand over imeti koga na vajetih
    to keep one's hands on imeti čvrsto v rokah
    to let one's temper get out of hand ne obvladati se, podivjati
    to live from hand to mouth iz rok v usta živeti
    to lay hands on vzeti, najti, roko na kaj položiti
    to lay hands on o.s. roko nase položiti, napraviti samomor
    to lend a hand pomagati
    to make a hand napraviti dobiček
    many hands make light work v slogi je moč
    to pass through many hands iti skozi mnogo rok
    to play into the hands of nevede komu delati v prid
    to play a good hand dobro igrati karte
    to play for one's own hand delati sebi v prid
    to put one's hand in one's pocket seči v žep, prispevati v denarju
    figurativno to put one's hands on najti, spomniti se
    to put (ali set, turn) one's hands to v roke vzeti, poprijeti se
    to serve (ali wait on) s.o. hand and foot komu vdano služiti
    to shake s.o. by the hand stisniti komu roko
    to shake hands with rokovati se s kom
    to show one's hand; ali to have a show of hands figurativno odkriti svoje karte, pokazati svoj pravi namen
    it shows a master's hand mojstrsko je, kaže na mojstra
    to strengthen the hands of podpreti koga
    to take s.o. by the hand koga za roko prijeti, figurativno vzeti koga pod svoje okrilje
    to take in hand vzeti v roke, lotiti se
    to take a hand at a game sodelovati v igri
    to take s.th. off one's hands kupiti kaj od koga; pomagati komu, da se česa znebi
    to take a hand in a matter vmešati se v kaj
    to take one's courage in both hands zbrati ves svoj pogum
    time hangs heavy on my hands dolgčas mi je
    to try one's hand at poskusiti se v čem
    to throw up one's hands obupati nad čim
    to vote by show of hands glasovati z dviganjem rok
    figurativno to wash one's hands of umiti si roke, odkloniti odgovornost
    to win a girl's hand dobiti dekletovo privoljenje za poroko
    to win hands down z lahkoto dobiti, igraje zmagati
    to witness the hand of overiti podpis
    to write a good hand imeti lepo pisavo
  • lisjáček (-čka) m dem. od lisjak volpacchiotto
  • malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

    le malin zlobec, hudič
    pas malin (populaire) ne tako težak
    joie féminin maligne škodoželjnost
    malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
    malin vouloir masculin zla, zlobna volja
    c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi
  • merle [mɛrlə] masculin kos (ptič)

    merle blanc (figuré) bela vrana
    un vilain merle, (ironično) un beau merle zoprn, grd človek, »lep« ptiček
    jaser comme un merle kar naprej, neprestano govoriti
    siffler comme un merle žvižgati kot kos
    fin merle lisjak, zvitorepec
    faute de grives on mange des merles (proverbe) v sili vrag muhe žre
  • mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

    mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
    mouche des chevaux konjski obad
    mouche commune navadna muha
    mouche éphémère muha enodnevnica
    mouche à miel čebela
    mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
    mouche volante črne pega pred očmi
    fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
    poids masculin mouche (sport) mušja teža
    pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
    on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
    être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
    faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
    faire mouche zadeti v črno
    il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
    faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
    gober des mouches lenariti
    être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
    mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
    prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
    j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
    quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
    on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže
  • old1 [óuld] pridevnik
    star, postaran, starikav; zastarel, oguljen, ponošen; izkušen
    sleng sijajen, odličen; obledel (barva), moten (barva)

    the old stari ljudje
    young aud old staro in mlado, vsi
    as old as Adam (ali the hills) prastar
    old bachelor zakrknjen samec
    old boy stari prijatelj (zlasti v velelniku)
    britanska angleščina, sleng old bean (ali egg, fellow, fruit, thing, top) "stari"
    old bird star lisjak, premetenec
    old man "stari" (mož, oče, predstojnik, kapitan ladje itd.)
    old man of the sea vsiljivec, podrepnež
    pogovorno my old man moj stari, moj mož
    to put off the old man spremeniti način življenja
    old woman "stara" (žena, mati, predstojnica itd.), bojazljivec, nergač
    old hand (ali stager) izkušen človek ali delavec
    to be an old hand at biti izkušen v čem
    old hat zastarel
    to grow old starati se
    the same old excuse ista stara pesem
    to have a good (ali fine, high) old time odlično se zabavati
    an old head on young shoulders zrela pamet pri mladem človeku
    the old country (ali home) stara domovina
    old salt, old whale star, izkušen mornar
    of old standing že dolgo v navadi, že zdavnaj uveden
    sleng any old thing karkoli
    britanska angleščina Old Lady of Threadneedle Street angleška narodna banka
    ameriško Old Glory ameriška zastava
    ameriško Old Man River vzdevek za reko Mississippi
    old moon pojemajoč mesec
  • prekánjen astuto; taimado; ladino

    prekanjen lisjak zorro m viejo, zorrastrón m
  • premetèn sly, cunning, artful, crafty, wily

    premetèn kot lisjak as cunning as a fox
  • premetèn astucieux, raffiné, fin, rusé, retors, roué

    premeten lisjak un rusé compère, une fine mouche, un fieffé coquin
  • sly [slái] pridevnik (slyly prislov)
    zvit, prebrisan, lokav, pretkan; potuhnjen; tajen, skriven; prikrito navihan, vražji, razposajen

    on (by) the sly za hrbtom, od zad, skrivaj
    he is a sly dog figurativno on je pravi lisjak
  • star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

    stoletja star de muchos siglos, secular
    po starem običaju a la (usanza) antigua
    Stari svet el Viejo Mundo
    v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
    stari Slovani los antiguos eslavos
    star lisjak (fig) perro m viejo
    stari testament el Antiguo Testamento
    staro in mlado jóvenes y viejos
    stara šara (krama) trastos m pl viejos
    moj stari! A ¡mi viejo!
    5 let star otrok un niño de 5 años
    koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
    ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
    umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
    za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
    toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
    on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
    kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
    vse ostane pri starem todo sigue como antes
    star postati hacerse (ali volverse) viejo
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
    videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene
  • stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

    silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
    star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
    stari oče grand-père moški spol
    stara mati grand-mère ženski spol
    stari starši grands-parents moški spol množine
    stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
    stari jeziki langues anciennes
    star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
    stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
    stari testament l'Ancien Testament
    moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
    koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
    za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
    star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
    toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
    stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
    5 let star otrok un enfant de cinq ans
    on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
    star postajati se faire vieux, avancer en âge
    dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
    nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
    vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
    stara šara antiquaille ženski spol
    vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
    zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps
  • vēcchio

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. star:
    essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem

    2. starejši:
    Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši

    3. star, uležan:
    luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
    vino vecchio staro vino

    4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
    le vecchie mura staro obzidje
    il vecchio testamento stara zaveza
    vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
    un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova

    5. star (zastaran, ukoreninjen):
    una vecchia abitudine stara navada
    il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
    una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
    la vecchia guardia stara garda

    6. pren. zastarel

    7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
    abito vecchio stara, ponošena obleka
    roba vecchia starina

    8. pren. previden; vešč:
    vecchia volpe pren. star lisjak
    essere vecchio del mestiere biti vešč v čem

    B) m (f -ia)

    1. starec, starejša oseba:
    ospizio dei vecchi dom za starejše občane
    i miei vecchi pog. moji starši

    2.
    vecchi pl. predniki

    3. staro, zastarelo
  • viejo star, prileten; staromoden; obrabljen; premoder za svoja leta

    perro viejo (fig) star lisjak
    hacerse, volverse viejo, ir para viejo (po)starati se
    viejo m starec
    ¡mi viejo! (Am) prijatelj moj!
  • vivo moški spol živ(eč)a oseba; oster rob

    es un vivo on je lisjak
  • zvitorépec cunning (ali foxy) fellow; artful dodger, sly fox; sly blade; a wily old bird; pogovorno, humoristično slyboots (s konstr. v sg)

    ta zvitorépec (lisjak) me je osleparil (žargon) that crafty fellow has done me in the eye
  • ἀλιτήμων 2, ἀλιτήριος 2 ep. ἀλιτηρός ep. ἀλιτρός 2 ep. (ἀλιταίνω) poet. zloben, hudoben, poguben, pregrešen; subst. hudobnež, zločinec, zlotvor, zapeljivec, prekanjenec, lisjak, malopridnež (Od. 5, 182).
  • ἀλώπηξ, εκος, ἡ lisica; pren. lisjak, prekanjenec.
  • εἴρων, ωνος, ὁ prekanjenec, navihanec, lisjak, hudomušnik.
  • κίναδος, ους, τό lisica; pren.: zvit človek, prekanjenec, ἐπίτριπτον zvit lisjak.