Franja

Zadetki iskanja

  • láni last year
  • mancipātiō (stlat. mancupātiō) -ōnis, f (mancipāre, mancupāre) eden od rimskih načinov pridobivanja lastništva, slovesen prevzem ali preoddaja v last v navzočnosti petih prič; od tod kupčija, prodaja ali nakup: mancupationem tabulis probare Plin., est autem mancipatio … imaginaria quaedam venditio … G., adeo quidem, ut eum, qui mancipio accipit, adprehendere id ipsum, quod ei mancipio datur, necesse sit; unde etiam mancipatio dicitur, quia manu res capitur G.
  • mancipō (stlat. mancupō) -āre -āvī -ātum (manceps, prim. mancipium)

    1. (s pravilno kupčijo) v last da(ja)ti, preodda(ja)ti, posredovati, proda(ja)ti: Plin. iun., G., alienos mancupatis, alienos manumittitis Pl., servos actori publico T., quaedam mancipat usus H. do nekaterih stvari pridobi lastninsko pravico (upo)raba.

    2. metaf. preda(ja)ti, poda(ja)ti: et scient singuli, cui debeant oneri mancipari Vulg., vitiis mancipatus Lact., de ignaviae latebris retractus curiarum functionibus mancipetur Cod. Th., corpus mero et stupro Ap., luxu et saginae mancipatus emptusque T.
  • nájposlej (nazadnje) at last; finally; (najkasneje) at the latest, not later than
  • napósled finally, at last, at long last, at length, in the end, in the long run, ultimately; after all; eventually; politika retorika at the end of the day
  • navsezádnje after all; last of all; eventually

    navsezádnje politika retorika at the end of the day
  • nazádnje at last; lastly; finally; at length; in the end; ultimately; after all; (končno) to top it off
  • obdolži|ti (-m) dolžiti beschuldigen, bezichtigen, anschuldigen; (jemandem etwas) zur Last legen; (jemanden) anklagen (für)
  • oporóka last will, will; (ustna, mornarska) nuncupative will

    dodatek k oporóki codicil
    sodno overjen prepis oporóke probate
    napraviti oporóko to make one's last will, ustno oporóko to nuncupate
    izvršiti oporóko to execute (ali to carry out) the provisions of a will
    odobriti oporóko (sodišče) to prove a will
    omeniti koga v oporóki to mention someone in one's will
    preklicati oporóko to revoke a will
    umreti brez oporóke (z oporóko) to die intestate (to die testate)
    ovreči oporóko to upset a will
    voliti v oporóki to bequeath, to will
    zapustiti v oporóki to will, to demise by will
    nobene oporóke ni zapustil he left no will
  • perpetuity [pə:pitjúiti] samostalnik
    večnost
    pravno trajna last
    ekonomija dosmrtna renta
    ekonomija čas, v katerem obresti dosežejo višino glavnice

    in (ali to, for) perpetuity za vedno
  • pervāsiō -ōnis, f (pervādere) vdiranje v (na) tujo last: Cod. Th.; metaf.: Cass.
  • pervāsor -ōris, m (pervādere) vdiralec v (na) tujo last: Cod. Th., Cass.
  • pomoríti to kill (ali to slaughter, to slay) to the last man; to kill off (one by one)
  • poslédnji the last; (končni) final

    poslédnji dan the last day
    do poslédnjega moža to the last man
    poslédnje olje religija extreme unction
    poslédnja runda šport final round
    poslédnja volja (the last) will
    biti v poslédnjih vzdihljajih to be at one's last gasp, to be dying
    izkazati komu poslédnjo čast to attend someone's funeral
    priti v poslédnjem trenutku to come at the last moment
  • potólči (v boju, bitki) to beat, to rout, to put to flight; (zmagati) to emerge the winner ali victorious, to gain the day, to come through with flying colours; (pobiti) to kill off, to massacre (ali to finish, to slay, to butcher) to the last man, (tudi figurativno) to knock down, to knock out

    potólči rekord to beat (ali to break) a record
    potólči se to hurt oneself, to injure oneself
  • prèdposlédnji (the) last but one; before last

    prèdposlédnji vlak the last train but one
    prèdposlédnji zlog penultimate syllable
  • preds(i)nóčnji of the night before last
  • preds(i)nóčnjim the night before last
  • predzádnji the last but one

    predzádnja hiša the last house but one
    predzádnja noč (vojna) the night (the war) before last
    predzádnji zlog penultimate syllable
  • pūblicō -āre -āvī -ātum (pūblicus)

    1. narediti (delati), razglasiti (razglašati), proglasiti (proglašati) kaj za državno last, v imenu države zaseči (zasegati), zapleniti (zaplenjevati), odvze(ma)ti, konfiscirati: bona C., L., N., Plin. iun., privata Ci., pecuniam L., pecunias S., regnum C., agros Ci., aurarias T.; meton.: Ptolemaeum Ci. Ptolemajevo imetje, libertinos Suet. imetje osvobojencev.

    2. vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) udeležiti (udeleževati) česa, vse ljudi (vse ljudstvo, občinstvo) narediti (delati) deležne česa, v javno (upo)rabo prepustiti (prepuščati), v javno (upo)rabo izročiti (izročati), za javno (upo)rabo določiti (določati), za javno (upo)rabo (za javni namen) ustanoviti (ustanavljati): Naev. ap. Prisc., Vell. idr., Aventinum L. (v zazidavo, v pozidavo), silvae et ambulationes in usum populi Suet., bibliothecam Plin., bibliothecas Suet., simulacrum Suet. javno postaviti, corpus suum vulgo Pl. ali pudicitiam T. javno nastaviti (nastavljati), javno proda(ja)ti = prostituirati (se); tako tudi: utrum tibicina debeat publicari Q.

    3. occ.
    a) javno (po)kazati, javno dokaz(ov)ati: studia sua T., ingenium, virtutem Sen. ph., se Suet. javno nastopiti (nastopati).
    b) objaviti (objavljati), izda(ja)ti, razode(va)ti, razkri(va)ti, da(ja)ti na svetlo (na plan(o)): Plin. idr., epistulas, orationem, oratiunculam Plin. iun., libellos Suet., reticenda Iust.