Franja

kosmùrača ž, kosmùranja ž slabš. zoprni, nelepi lasje

kostrèšāč -áca m (ijek., ek.) kdor zbuja strah, da se človeku ježijo lasje

kosùrina ž zaničlj. grdi, dolgi, zanemarjeni lasje

Kraushaar, das, kodri, kodrasti lasje

kùrjuk m (t. kujruk)
1. rep ali kar je repu podobno: zaošija vjetar kroz badžu, naglavice, uzvitla dim, a dugi vatreni kurjuci opletu se za njim
2. kita, v kito spleteni lasje: danas se kurjuci i kod žena i djevojaka retko vide
3. zastar. ognjišče pri puški, kopito

Langhaarfrisur, die, dolgi lasje; pričeska za dolge lase

Lockenhaar, das, kodrasti lasje

mȁlje mâljā ž mn. puh, mah, prvi lasje, podlasci: bose noge su joj bile posute sitnim -ama

maraña ženski spol goščava, gosto grmovje, hosta; zmršeni lasje; laž, zvijača, prevara; zmeda, zmešnjava

mechón moški spol lasje na čelu, pramen las; slamnata metlica

mechón de pelo šop las

melena ženski spol (levja) griva; lasje na čelu, dolgi lasje; čop las, vihravi lasje

cortado en melena kratko pristrižen
cortar a melena srednje ostriči

Menschenhaar, das, človeški las; človeška dlaka; (Kopfhaar) človeški lasje

mota ženski spol vozelček v blagu; madež v zrcalu; nepomembna napaka; malce, ščepec; osamljen grič, košček zemlje; Argentina kodrasli lasje črncev

el que ve la mota en el ojo ajeno, vea la viga en el suyo kdor vidi pazder v tujem očesu, naj vidi bruno v svojem
corbata de motas pisana kravata

Nackenhaar, das, dlaka/lasje v zatilju

Naturhaar, das, naravni lasje

Negerhaar, das, nasvedrani (črnski) lasje

nieve ženski spol sneg; sneženje; bleščeča belina; snežno beli lasje; ameriška španščina sladoled, led

nieve alta globok sneg
figura (hombre, muñeco) de nieve sneženi mož, snežak
temporal de nieve snežni vihar
nieves perpetuas, nieves eternas večni sneg
tiempo de nieves snežno vreme

nix, nivis, gen. pl. nivium, f (iz indoev. korenskega subst. *snigu̯h- sneg; prim. gr. νιφάς sneg, snežinka, metež, νείφει, νίφει (iz indoev. *sneigu̯heti) = lat. ning(u)it = stvnem. snīwit, sl. sneži = let. sniègs, umbr. ninctu = lat. ning(u)ito, nem. schneien, sl. sneg = hr. snijêg = got. snaiws = stvnem. snēo = nem. Schnee = ang. snow)

1. sneg, pl. nives kupi snega, snežni zameti, snežne padavine, snežene gmote, sneženje, snegovje, včasih = snežne (zasnežene) poljane (pokrajine), starejše snežnine: Anaxagoras nivem nigram dixit esse Ci., quod pars earum (sc. terrarum) adpulsu solis exarserit, pars obriguerit nive pruinaque longinquo solis abscessu Ci., cum nix alta iacet V., per triginta dies raro umquam nix minus quattuor pedes alta iacuit L., nix nova, vetus L., nivis casus L. padanje (zapad) snega, fluvii … hiberna nive turgidi H. od snežnice, brachia candidiora nive O., nix cumulata vento Cu., n. horrifera Val. Fl.; v pl.: Sen. ph., Macr., tum autem ex omnibus montibus nives proluit ac summas ripas fluminis superavit C., nives Alpinae V., durataeque solo nives H., quodsi bruma nives Albanis illinet agris H., nives caelo prope immixtae L., per nives pruinaque rapi L., miles nivibus pruinisque obrutus L., nives solutae O., nives in alto mari non cadere Plin., mons nivium Lamp.

2. meton.
a) nives = snežni mraz = mrzlo podnebje: tu potes insolitas, Cynthia, ferre nives? Pr.
b) snežna belina: cuius tecta fulgerent eboris nive Ap.

3. metaf. „sneg“ na človeški glavi = beli, sivi lasje: quia luridi dentes te, quia rugae turpant et capitis nives H. (prim. Q. 8, 6, 17), nix capitis Prud. — Star. soobl. ninguis -is, f, od tod acc. pl. ningues: Lucr., abl. sg. ningue: Ap. ap. Prisc.

òvršina ž
1. vrh, vršič: ovršina drveta
2. koruzni lasje
3. koruzno steblo, koruznica
4. mn. okleščene veje z vrha drevesa
5. dial. gornja plast namočenih tropin, ki ni primerna za žganjekuho

palpebra (palpetra Varr. ) -ae, f (prim. palpitāre)

1. = „utripajoči ud“, trepalnica: Cels., nav. pl.: Lucr., Plin., palpebrae sunt tegumenta oculorum Ci., Regulum resectis palpebris vigilando necaverunt Ci. — Soobl. palpebrum -ī, n: Cael., Non.

2. meton. v pl. lasje ob trepalnicah: Plin.