Franja

dämpfen

1. mit Dampf, Bügel usw.: pariti; Nahrungsmittel: kuhati v sopari, dušiti

2. einen Hochofen: ustaviti

3. udušiti, dušiti, Töne: utišati, uglušiti, (mildern) blažiti, omiliti, zmanjšati, reducirati; figurativ Freude: zmanjšati, skaliti

étuver [etüve] verbe transitif kuhati v pari, dušiti (des pigeons golobe); pariti; pražiti; sušiti, dehidrirati; dezinficirati (obleko)

ferveō -ēre, fervuī (pozneje ferbuī, -b- = spirant), predklas. in pesn. fervō -ere, fervī (prim. gr. φύρω mešam, φρέαρ [iz *φρηƑαρ] vodnjak, lat. fermentum, fretum, fer(c)tum, frīgere)

I.

1. vreti, kipeti, kuhati se: Col., Mel., Plin., fervit aqua et fervet; fervit nunc, fervet ad annum Luc. ap. Q., aqua, ius fervens Ci., posito medicamen aëno fervet O., aula … intolerandum fervit Gell. jed je še do neužitnosti vroča.

2. žareti, goreti: incipit fervere terra Pr., humus fervet de corpore, fervent solis vapore bracchia caneri O., iam fervere litora flammis V. se je svetilo.

3. metaf. (od strasti) žareti, plamteti, vnet biti: qui usque fervet … avaritiā Ci., fervet avaritiā pectus H., hostem fervere caede novā (od nove krvoločnosti) V., fervent multo linguaque corque mero O., leti fervet amore Sil.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): hoc nunc fervit animus Afr. fr. za to gori, za to je vnet(o); z in z acc.: in Christianos ferbuit persecutio Aug. je besnelo -, je bilo besno naperjeno zoper … ; z inf. = vnet biti od želje, živo želeti: sceptrum capessere fervet, stagna secare fervet Cl.; poseb. irā, iracundiā, ab irā, bile f. od jeze razvnet biti, (raz)srditi se, razsrjen biti, vzkipeti: amens irā fervere Afr. fr., cor irā fervit caecum, cum fervat pectus iracundiā Acc. fr., animus tumidā fervebat ab irā O., ubi commotā fervet plebecula bile Pers.; tako tudi brez abl.: cum fervit maxime, tam placidum quasi ovem reddo Ter., fervet (fera) Lucan.; occ. z gorečo vnemo se oblačiti (opravljati): fervet opus V., pugna fervet Iuv., fervebat obsidio Fl. —

II.

1. valoviti, peniti se, besneti, šumeti, bobneti, bučati: Iust., turbo ingenti sonitu mare fervere cogens Lucr., fervet … aequor V., fervent aequora Val. Fl., omnia … vento nimbisque videbis fervere V., (amnis) spumens et fervens … ibat O., pontus fervet, fervent aestibus undae O.; pren.: velut amnis … fervet … Pindarus H. buči.

2. metaf.
a) valovito se gibati, valovati: fervere cum videas classem V. fervent examina putri de bove V. prirojijo, vrvijo od.
b) occ. (o krajih) gomezeti, gomazeti, mrgoleti česa, obilovati s čim: litora fervere late, opere semita fervet V., instructo Marte (brodovja) videres fervere Leucaten V., fervere cuncta virorum coetu Val. Fl.; z gen.: domus haec fervit flagiti Pomp. ap. Non. —

III. trans. razvne(ma)ti: quam melius thalamo dulcis petulantia fervet. M. poet. — Od tod adj. pt. pr. fervēns -entis,

1. kipeč, vrel, vroč, žareč, razžarjen, razbeljen: ius (juha) Ci., aqua Ci., Lucr., Plin., Prud., aquae O., aqua ferventissima Col., f. oleum Plin., sanguis Sil.; pesn.: f. vulnus O. ki iz nje lije vroča kri; o netekočinah: glandes C., aurae O., rota O., rotae Sil., arenae Cu., Aethiopiam ferventissimam esse indicat hominum color adustus Sen. ph., f. aurum Mart. bleščeče, ferventia caedibus (od krvi) arva Sil., f. corpus Amm.; pren.: f. ira O. ihta; subst. n. pl. ferventia -ium (naspr. frigida): Ap.

2. metaf. vročekrven, vzkipljiv, ognjevit, besen: fortis animus fervenior est Ci., ferventes latrones Plancus in Ci. ep. besni, Cassi rapido ferventius amni ingenium H., natura fervens, irā et dolore ferventior Amm. — Adv. ferventer s komp. ferventius in superl. ferventissimē, ognjevito, žarno, živo, silno: de damnatione ferventer loqui coeptum Caelius in Ci. ep. jeli so na vse pretege trditi, da mora biti obsojen, ferventissime concerpitur Caelius in Ci. ep. napadajo ga kar najpikreje, laudes tuae ferventer lucentes Aug. žareče, ferventius rogare, ferventius motu agi Aug.

fŕčati -īm kuhati jezo na koga: frčati na koga

fricoter [frikɔte] verbe transitif, populaire kuhati v omaki, pripravljati (jed); figuré snovati, nameravati (nekaj nepoštenega); commerce falzificirati (knjige); verbe intransitif priti do nedovoljenih ugodnosti; populaire, militaire, vieilli zabušavati

fricoter avec quelqu'un biti s kom domenjen, delati skupaj s kom

gargoter [-te] verbe intransitif slabo kuhati, dajati slabo hrano; jesti v cenenih, slabih lokalih

grollen jemandem mrziti (koga), biti hud na; kuhati zamero; Donner: grmeti

herummaulen (kar naprej) kuhati mulo

in-coquō -ere -coxī -coctum

1. v (na, ob) čem skuhati, vkuhati, zakuhati: Plin., Cels., Gell., viperinus cruor his herbis incoctus H., illic sucos incoquit O., radices incoque Baccho V. zakuhaj v vinu.

2. occ.
a) skuhati v čem = pomočiti v kaj, pobarvati: Sil., vellera Tyrios incocta rubores V. škrlatnordeče pobarvan; metaf.: incoctum generoso pectus honesto Pr. razžarjeno, navdano; tako tudi: quos autem plena iustitia … incoxerit Lact.
b) (kovino) variti ob čem = (s kovino) prevleči: album (plumbum) aereis operibus Plin. pokositriti, argentum Plin. posrebriti.

3. (pre)kuhati (o)peči, prepeči, ožgati: Lucan., Lact., tertia (Furia) fumantes incoquet igne genas O., fructus non admodum sole incocti Gell.; od tod pesn.: incocti corpora Mauri Sil. ožgani, počrneli.

4. s kuhanjem zgostiti, vkuhati: ladani sucum incoqui sole Plin.

īn-fervē-faciō -ere -fēcī -factum, pass. īnfervefīō -fierī -factus sum kuhati v čem: acetum Ca., Col., omnia fictili vase infervefacta Col.

īn-ferveō -ēre -ferbuī segreti, razgreti se, zavreti, kuhati se: facito bis aut ter inferveat Ca., mel Atticum ter infervere facito Col., passum infervet, donec crassitudinem sordium habeat Cels.

īn-fervēscō -ere -ferbuī segreti, razgreti se, zavreti, zakipeti, kuhati se v čem: hoc ubi confusum sectis inferbuit herbis H., fabae tertia pars ut infervescat Ca., mulsum quod inferbuit Cels., sive (fungi) ex oleo inferbuerunt, sive piri surculus cum his inferbuit Cels., ne infervescat aqua sole Plin. da se ne segreje na soncu; pesn.: solem infervescere fronti arcet Sil. na čelo vžgati; metaf.: inferbui sperando ... in misericordiā tuā Aug.

kípjeti kîpīm (ijek.), kípeti kípīm (ek.)
1. kipeti, vreti: voda, more, mlijeko kipi
2. prekipevati: mlijeko kipi; vino kipi preko ruba čaša
3. ekspr. mrgoleti: u dvorištu je kipjelo od ljudi; u zadaći sve kipi pogreškama
4. ekspr. kuhati se, kipeti: u meni sve kipi od bijesa, od besa

kìptjeti kìptīm (ijek.), kìpteti kìptīm (ek.)
1. kipeti, vreti: sokovi kipte pod korom; pitanja kipte iz mene
2. ekspr. mrgoleti: pogrešne tvrdnje kipte po cijeloj knjizi
3. ekspr. prekipevati: poezija kipti repeticijama
4. kuhati jezo, jeziti se: ona kipćaše u sebi

köcheln po malem, rahlo vreti/kuhati se

madeō -ēre -uī (iz *madei̯o; prim. skr. mádati pijan je, gr. μαδάω moker sem, topim se, μαδαρός raztopljen, μαζός ali μασϑός ali μαστός [iz *μαδτός] prsi, sesek, μεστός [iz *μεδτός] poln, lat. madidus, mat(t)us [iz *maditos] pijan, mamma [iz *madma], mānō [iz *madno])

1. moker, vlažen biti: vere madent udo terrae V., terra madet sanguine V. je napojena s krvjo, lacrimis madent genae O., vela nimbis madent O., Syene madeat Mart. je mokra od dežja, parietes vino madebant Ci. po stenah se je cedilo vino, tako tudi: Persae madent unguento Plin. ali unguento coma madet Sen. rh. ali cum madent capilli (sc. unguento) Mart.; od tod pt. pr. madēns -entis moker, mokroten, vlažen: coma Ci., lina L., terrae caede madentes O., campi T. močvirnate, oculi Ap. solzne, auster Sen. ph. ali deus (= Neptunus) Stat. ali bruma Mart. deževni, deževna, sudor O. cureč, curljajoč; occ.
a) kopneti: nix sole madens O.
b) madeo metu Pl. od strahu se potim, mrzel pot me obliva, znojim se.
c) mehek, prhek biti = mehko se (s)kuhati, dokuhati se: iam ergo haec madebunt faxo: nil morabitur Pl., collyrae facite ut madeant et colyphia: ne mihi incocta detis Pl., quamvis (sc. semina) igni exiguo properata maderent V.
d) pijan biti: madide m. Pl., ecquid tibi videor madere? Pl., madet mens Lucr., non festa luce madere est rubor Tib., m. vino Mart., mero Tib., crapulā Ap.; od tod pt. pr. madēns -entis pijan: Suet., vir mersus vino et madens Sen. ph. (prim. sl. „mokri bratec“ = pijanec).

2. metaf. poln biti česa, obilovati s čim, imeti veliko (obilo) česa: Caecubae vites Pomptinis paludibus madent Plin., pocula madent Baccho Tib., Socraticis madet sermonibus H. poln sokratske modrosti, cuius Cecropiā pectora voce madent Mart. so popolnoma vešče grščine, arte madent simulacra Lucr.; pt. pr. madēns -entis poln: Aus., vitiis Gell., iure Mart. popolnoma vešč prava, pravni izvedenec.

madēscō -ere, maduī (incoh. k madēre) (z)močiti se, (o)vlažiti se: Q., Cels., Cl., semusta madescunt robora V., tellus nubibus adsiduis pluvioque madescit ab austro V., maduere aspergine pennae O.; pesn.: invito maduerunt sanguine dextrae Val. Fl. po desnicah se je cedila neprostovoljno prelita kri; occ.

1. opi(ja)ti se: Fr.

2. (o)mehčati se, mehko se (s)kuhati: Col., Plin.

maulen kuhati mulo

mijoter [-žɔte] verbe transitif počasi kuhati; skrbno pripraviti (jed); figuré že dolgo pripravljati, snovati; počasi pustiti zoreti; verbe intransitif

se mijoter počasi se kuhati; počasi zoreti
complot qui mijote zarota, ki se pripravlja

mitonner [-tɔne] verbe transitif polagoma, dolgo časa kuhati; skrbno pripraviti jed(i); figuré počasi, dolgo časa pripravljati; skrbeti za, razvajati (quelqu'un koga); populaire napraviti norega, neumnega; verbe intransitif počasi se kuhati