Franja

mádež mancha f

krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
sramotni madež mancha f, mácula f
brez madežev sin manchas
odstranjevalec madežev quitamanchas m
odstraniti madeže quitar las manchas

mānō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. kapniti (kap(lj)ati), teči: Enn. ap. Macr., V., Lucr., Tib., Col., fons sub ilice manat O., non semper imbres manant in agros H., alvei manantes per latera T., patribus … manare gaudio lacrimae L., lacrimae, quae … laetitiā manant Q., licet illi plurima manet lacrima H., diu flevit manantibusque adhuc lacrimis … inquit Cu.; aliquid manat aliquā re kaj teče po čem, mezi (iz česa, po čem), kaj se cedi (curi, curlja, se solzi) iz česa, po čem: simulacrum sudore manavit Ci., culter manans cruore L. okrvavel, krvav; pren.: omne supervacuum pleno de pectore manat H. izgine; subst. manantia -ium, n (= gr. τὰ ῥεύματα) iztoki, izcedki, sluzenje: ulcerum m. Plin. ali samo manantia Plin. izcedki iz gnojne razjede.

2. metaf.
a) razli(va)ti se, širiti se, razširiti (razširjati) se, razpas(ova)ti se: aër, qui per maria manat Ci., multa a lunā manant Ci., sonitus manare per aures Lucr., manavit (sc. malum) per Latium Ci., tertia (sc. pars philosophiae), per omnes partes sapientiae manat et funditur Ci., fidei nomen manat longius Ci. je širšega obsega, ima širši pomen, rumor manat totā urbe L. ali per compita H.
b) iziti (izhajati), pri(haja)ti, izvirati, nasta(ja)ti: omnis honestas manat a partibus quattuor Ci., peccata ex vitiis manant Ci., a Socrate haec omnis philosophia manavit Ci. —

II. pesn. trans. točiti, pretočiti (pretakati), preli(va)ti, od sebe da(ja)ti, (iz)potiti: lacrimas marmora manant O., m. longam salivam Iuv., suco picem resinamque Plin., sudorem purpureum Plin.; pren.: fidis enim manare poëtica mella te solum H. da se samo iz tebe cedi pesniški med = da si samo ti pravi pesnik.

mictus -ūs, m (mingere) mokrenje, uriniranje, opravljanje male potrebe, scanje, izločanje seča, puščanje vode: difficultas mictūs Cael., sanguinis mictus Cael. krvav seč, kri v urinu, (starejše) krvomok.

obračun² moški spol (-a …)

1. s kom: die Abrechnung

2. (spopad) die Auseinandersetzung (krvav blutige)

obračún règlement moški spol de(s) compte(s) (tudi figurativno) compte moški spol , calcul moški spol , décompte moški spol , liquidation ženski spol

dan obračuna jour moški spol du règlement des comptes
letni obračun règlement des comptes (ali du bilan) annuel
napraviti obračun faire le bilan de
obračun stroškov calcul moški spol des frais
zaključni obračun décompte moški spol définitif (ali final), bilan moški spol
letni, mesečni, polmesečni obračun liquidation ženski spol de fin d'année, de fin de mois, de quinzaine
krvav obračun massacre moški spol, tuerie ženski spol
obračun s pestmi règlement moški spol à coups de poings

pót, -ú sueur ženski spol

ves v potu tout en sueur (ali en nage)
pot teče od njega il sue à grosses gouttes
krvav pot potiti suer du sang
biti ves moker od potu être trempé (ali baigné) de sueur
mrzel pot (od strahu ipd.) sueur d'angoisse, suée ženski spol
služiti si kruh v potu svojega obraza gagner son pain à la sueur de son front

potíti (se) suer, transpirer , (po vsem telesu) être en sueur (ali couvert de sueur, en nage)

močno se potiti (se) transpirer à grosses gouttes
potiti (se) kri in vodo suer sang et eau
potiti (se) se od strahu, tesnobe suer d'angoisse
krvav pot potiti (se) suer (ali exsuder) du sang
noge se mu potijo il transpire des pieds
zidovi se pote les murs suintent

révolte [revɔlt] féminin (manjši) upor, revolta, vstaja, punt; nepokorščina; figuré ogorčenje

révolte armée, sanglante oborožen, krvav upor
révolte de serfs, de paysans, de soldats punt tlačanov, kmetov, upor vojakov
fomenter une révolte (za)netiti upor
inciter, exciter, pousser à la révolte hujskati, ščuvati k uporu
apaiser, calmer une révolte pomiriti upor
étouffer, réprimer une révolte zadušiti, zatreti upor, vstajo, punt

ruber -bra -brum (iz *rudhros, indoev. *rudhē- iz indoev. baze *reu̯dh- rdeč, rjav, rumen; prim. skr. rudhiráḥ krvav, rdeč, róhita- rdeč, rdečkast = gr. ἐρυϑρός = got. rauþs = stvnem. rōt = nem. rot = ang. red = sl. rdeč = lit. raũdas, skr. rudhirám kri, gr. ἐρεύϑω rdečiti, ἔρευϑος rdečica, ἐρευϑιάω, ἐρυϑ(ρ)ιαίνω delati rdeče, umbr. rufru = rubros, osk. Rufriis, pelignijsko Rufries = Rubrius, stvnem. rost = nem. Rost = lit. rūdìs = sl. rja, sl. rdeti, lat. rōbus rdeč, rūfus, rubus robidnica, russus, rutilus, rubeus, rubidus, rudis, rōbīgō, rubēta, rubētum) rdeč: Plin., Mart. idr., flamma O., sanguis, cruor H., crocus H. rumen, canicula H. žgoč, žarek, žareč, aethra H. ožarjen, equi (sc. Aurorae) Tib., aequor rubrum Oceani V. ožarjena od večera (zahajajočega sonca), rubrae leges Iuv. z rdečim napisom, ruber Priapus O. rdeče namazan, color ex rubro subniger Cels. = črnkastordeča. Poseb. rubrum mare (redkeje mare rubrum) Vzhodno ali Rdeče morje, Arabski in Perzijski zaliv: Ci., Tib., L., Mel., T., Plin., Eutr. idr.; isto (pesn.) rubra aequora Pr. in subst. samo rubrum -ī, n: Fl. Kot nom. propr. Saxa rubra Rdeče peči(ne), trg v Etruriji, nedaleč od reke Kremera, znan po kamnolomih: Ci., L., T., Mart. — Soobl. rubrus 3: Isid.

rudis¹ -e (sor. z raudus [rōdus, rūdus], ruber pravzaprav „krvav“ ali „surov“ [o mesu]) neobdelan, nedodelan, neizdelan, neo(b)tesan, surov, divji, rod: campus V., terra Varr., ager Col., hasta V. neobeljena, caementum T. (Dial.), lana O., Stat. surova, še ne(s)predena, textum, vestis O. sveža, groba, capilli Sen. tr. neurejeni, nepočesani, herba Mart., uva Mart. nezrel; pesn. (o živalih) mlad, nov: Lucan. idr., agna Mart., Amphitrite Cat. nenavajena, nati rudes Val. Fl. novorojeni, neizobraženi.

2. metaf. surov, neumesten, neizobražen, neomikan, neolikan, zarobljen, preprost, rod, robat, neotesan, nevešč, neizkušen, neokreten, neroden, okoren; abs.: forma Ci., simplicitas O., vox incondita ac rudis T., quid cogis rude opus? O., rudis lingua L., rude ingenium Q., H., saeculum Q., T., anni Q., T. mlada, zgodnja, anima Pr. v ljubezni še neizkušena, filia rudis Mart. v ljubezni še neizkušena, nedolžna, tam eram rudis? tam ignarus rerum? Ci., nescit equo rudis haerere ingenuus puer H.; z in z abl. ali pesn. (redko) s samim abl.: in disserendo Ci., nulla in re tironem ac rudem esse Ci., rudis in re navali erat L., in amore Pr., rudis in re publicā, rudis in causā, in iure civili Ci., arte rudis O., rudis studiis Vell.; z ad z acc.: Iust. idr., rudis ad pedestria bella gens L., rudis natio ad voluptates Cu., rudis ad partus eram, ad mala rudis O.; z dat.: fontes rudes puellis Mart. tuji, neobisk(ov)ani od deklic; z gen.: homines rerum omnium rudes Ci., artium L., bonarum artium T., Graecarum litterarum rudis Ci., N., rudis belli H., bellorum Fl. (o slonih), harum rerum Ci., somni O. brez spanja; z inf.: Sil.

Opomba: Komp. in superl. se opisujeta z magis, maxime.

sangre ženski spol kri; rod, pokolenje; sorodstvo; rasa (konj); prelivanje krvi

sangre fría hladnokrvnost
sangre negra, sangre venosa venozna kri
sangre roja arteriozna kri
caballo de pura sangre polnokrven konj
derrame de sangre prelivanje krvi
ferrocarril de sangre (Am tranvía a sangre) konjska železnica
flujo de sangre krvotok
hospital de la sangre (voj) poljska bolnišnica
príncipe de sangre knez po rodu
sed de sangre krvoločnost
transfusión de la sangre transfuzija krvi
a sangre fría (fig) premišljeno
a sangre y fuego z ognjem in mečem
bullirle (ali hervirle) a uno la sangre (fig) biti v cvetu mladosti
chupar la sangre (fig) izkoriščati, odirati
dar la sangre de sus venas (fig) biti pripravljen za vsako žrtev
echar sangre (de la nariz) krvaveti (iz nosu)
hacer sangre raniti; kri prelivati; fig (raz)žaliti
la sangre se me hiela en las venas (fig) kri mi zastaja v žilah
lavar con sangre s krvjo oprati, maščevati
manchado de sangre krvav, okrvavljen
eso quema la sangre (fig) to razburja
sudar sangre kri potiti
tener sangre de horchata (fig) imeti ribjo kri v žilah
tener mala sangre (fig) togoten biti
verter (ali derramar) sangre kri preli(va)ti

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

sputo m pljunek, izpljuvek:
sputo sanguigno krvav izpljunek:
ricoprire qcn. di sputi pren. popljuvati koga, hudo žaliti

stained [stéind] pridevnik
poln madežev, umazan, zamazan; (po)barvan, pisan
figurativno omadeževan

blood stained okrvavljen, krvav
cigarette-stained fingers od kajenja rumeni prsti
ink-stained poln tintnih madežev (pack)
sin-stained (ves) grešen
stained glass pobarvano (cerkveno) (okensko) steklo

suer [sɥe] verbe intransitif znojiti se, potiti se; verbe transitif oznojiti, (iz)potiti; figuré izpuhtevati, izžarevati, širiti; familier dišati (quelque chose po čem)

il sue à grosses gouttes pot teče od njega
suer d'angoisse potiti se od strahu, tesnobe
suer du sang krvav pot potiti
suer sang et eau potiti kri in vodo, garati kot črna živina
il a bien sué sur ce travail dobro se je oznojil pri tem delu
suer de fatigue potiti se od utrujenosti
ça me fait suer (familier) tega sem do grla sit
suer un cheval (populaire) oznojiti konja
(populaire) en suer une (za)plesati
(familier) faire suer quelqu'un spraviti koga v nestrpnost, v jezo; nadlegovati, dolgočasiti koga
se faire suer (familier) dolgočasiti se
les murs suent pendant le dégel zidovje se poti v odjugi
cette personne sue l'ennui, l'orgueil ta oseba izpuhteva, izžareva dolgočasje, oholost
ce livre sue le plagiat ta knjiga diši po plagiatu
faire suer des légumes, de la viande odstraniti vodo iz zelenjave, iz mesa s prvim kuhanjem, pečenjem
faire suer les bournous izkoriščati domačo delovno silo v severni Afriki (o evropskih kolonistih)

tinto (temno) rdeč

(vino) tinto rdeče vino
tinto en sangre okrvavljen, krvav

urin samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyV njegovi krvi so odkrili alkohol, v urinu pa kokain. ▸ A véréből alkoholt, a vizeletéből pedig kokaint mutattak ki.
Zaradi bolečin in potrebe po izločanju urina sem bila pokonci vsako noč. ▸ A fájdalom és a vizelési inger miatt minden éjjel fent voltam.

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

zrezek samostalnik
(jed) ▸ szelet, hússzeletV restavracijo v eni bližnjih uličic sem naročil krvav zrezek in svetlo pivo. ▸ Rendeltem egy véres steaket és egy világos sört az egyik közeli utcában lévő étteremben.
Zrezke vedno položimo na zelo razgreto maščobo. ▸ A hússzeleteket mindig nagyon forró zsírba tesszük.
Povezane iztočnice: naravni zrezek, pariški zrezek, dunajski zrezek