Franja

schiamazzare v. intr. (pres. schiamazzo) kokodakati; gagati; vreščati, kričati; razgrajati

schreien (schrie, geschrien) kričati, vpiti; einmal: zakričati, zavpiti; schreien nach etwas vpiti po (čem); Säugling: jokati; Tierkunde oglašati se; Technik Metallurgie Draht: vleči; zum schreien komisch za crknit smešno; sich heiser/müde schreien kričati do onemoglosti; schreien wie ein gestochenes Schwein dreti se, kot da ga koljejo

scream² [skri:m] neprehodni glagol
vpiti, krikniti, (za)kričati; vriskati, vrisniti; vreščati; do solz se smejati, zvijati se od (smeha); (o vetru itd.) zavijati, besneti, hrumeti, tuliti; histerično govoriti ali pisati
prehodni glagol
krikniti (kaj) (večinoma scream out)
zakričati, s krikom (koga) poklicati

to scream an alarm dvigniti, trobiti alarm
to scream o.s. hoarse ohripeti od vpitja (kričanja)
to scream out a curse zakričati kletev, glasno zakleti
to scream with laughter tuliti od smeha
he made us scream with laughter do solz smo se mu smejali (nas je spravil v smeh)
we simply screamed with laughter dobesedno zvijali smo se od smeha

screech [skri:č]

1. samostalnik
(predirljiv) krik, kričanje, vreščanje

2. neprehodni glagol
(za)vreščati, predirljivo krikniti, (za)kričati

sgolarsi v. rifl. (pres. mi sgolo) kričati, peti na vse grlo, na vsa pljuča, na ves glas:
sgolarsi a dire na ves glas dopovedovati

shout² [šáut] neprehodni glagol
vpiti, kričati (with od)
klicati (for s.o. koga)
zaklicati (at s.o. komu)
vriskati, ukati, vzklikati; dreti se
ameriško glasno se zavzeti za koga
prehodni glagol
(za)vpiti (kaj), glasno (kaj) izražati; (za)klicati (s.o.'s name ime koga)

to shout approbation glasno odobravati
to shout disapproval glasno izraziti svoje nezadovoljstvo
to shout o.s. hoarse vpiti, dreti se do hripavosti
to shout with joy vpiti od veselja
to shout with laughter (pain) vpiti od smeha (bolečine)
all is over but the shout figurativno bitka je odločena (treba je samo še vzklikati zmagovalcu), praktično je cilj (že) dosežen

shriek [šri:k]

1. samostalnik
vrišč, vik, krik (strahu, bolečine); žvižg; vreščanje, krohot(anje)

shrieks of laughter vreščanje od smeha, vreščeče smejanje
to give a shriek zavreščati, krikniti
shriek-mark sleng klicaj

2. neprehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti, (za)žvižgati; krohotati se
prehodni glagol
zakričati (kaj), zavpiti, reči kaj z vreščečim glasom; (o vetru) tuliti, žvižgati

to shriek with laughter vreščati od smeha
to shriek o.s. hoarse nakričati se do hripavosti
to shriek out zavreščati, zakričati (kaj); kričé alarmirati

shrill [šril]

1. pridevnik (shrilly prislov)
kričav, vreščav; rezek, oster, predirljiv
figurativno glasen, oster (pritožba, obtožba); kričeč (barva); zbadljiv
figurativno trdovraten, zagrizen

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
poetično vreščavo govoriti (peti, se smejati); kričati, (za)vreščati; ostro (rezko, vrešče) (kaj) zavpiti, zakričati

to shrill out, to shrill forth kričé, vreščé zahtevati

spolmonarsi v. rifl. (pres. mi spolmono) kričati, peti na ves glas

squawk [skwɔ:k]

1. samostalnik
vpitje, vrisk, vreščanje; cviljenje, škripanje (vrat)
sleng zmerjanje, psovanje

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti; cviliti, škripati (o vratih); tarnati
sleng zmerjati, psovati

strepō -ere -uī (-itum) -itūrus

1. jezno hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumeti, šumotati, šumotljati, vršeti, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, bučati, žvenketati, žvenkljati, rožljati, žuboreti ipd. (gl. še strīdeō): Val. Fl., Sil., Amm. idr., inter se strepere Ci. poet., barbari suo more laetari, exsultare, strepere vocibus S. so … vsevprek kričali, mixti strepentium paventiumque clamores L., illi … vocibus truculentis strepere T., videor … argutos inter strepere anser olores V. da gagam, (sc. apes) in alvo strepunt Plin., arma et scuta … offensa quo levius (manj) streperent S., strepit adsiduo cava tempora circum tinnitu galea V., fluvii strepunt hiberna nive turgidi H., rauco strepuerunt cornua cantu V. so zabučali, so zadoneli, so zahrumeli, strepunt litui H. bučijo; ret.: intra Albanam arcem sententia Messallini strepebat T. je hrumela, je odzvanjala, je odmevala; redko trans.: haec cum … streperent L. ko so hrupno zaganjali take klice (glasove) = ko so tako z(a)ganjali hrup, qui (sc. lucus) Capitolium montem strepit Fr. navdaja s šumom, napolnjuje s šumenjem.

2. strepere aliquā re (o krajih, kjer se sliši kak hrup, šum) vračati zvok, odzvanjati, odzivati se, po (v) čem kaj hrupeti (hrumeti, šumeti), odmevati, resonirati, razlegati se: Plin., strepit omnis murmure campus V., ludos litterarum strepere discentium vocibus L., urbs ipsa strepebat apparatu belli L., strepunt aures clamoribus plorantium sociorum L., navium, militum, armorum paratu strepere provinciae T., placidum aequor mille navium remis (veslaje) strepere T., omne convivium obscaenis canticis strepit Q., symphoniarum cantibus strepentes lacus Sen. ph., quid dicam … hic non fora litibus strepere Sen. ph.; pren.: Scythici … equitatus equorum gloriā strepunt Plin. slovijo zaradi svojih konj.

strīdeō -ēre, strīdī, (—), pesn. strīdō -ĕre, strīdī, (—) (indoev. onomatop. kor. *strī̆-d-, *strei-d-, *strī̆-g-, *strei-g-; prim. gr. τρίζω [pf. τέτριγα] cvrčim, τρισμός [iz *(s)trid-smos] cvrčanje, lat. strix) nečist, brneč glas od sebe dajati = cvrčati, brneti, piskati, sičati, sikati, žvižgati, bučati, šumeti, šumljati, vršeti, drskljati, prasketati, pokati, pokljati, brenčati, škripati, rožljati, hrupeti, hrumeti, delati hrup (trušč), kričati, vriskati, vreščati, šumotati, hreščati, ropotati, grmeti, grmotati, žvenketati, žvenkljati, žuboreti ipd.: Enn., Sen. tr., Plin. iun., Ambr. idr., striduntque cavernis stricturae V. cvrčijo, stridentia aera V., candens ferrum e fornacibus … stridit Lucr., cum … fistula tenui stridente foramine longas eiaculatur aquas O., pars (sc. membrorum) in veribus stridunt O., quoniam … stridat noctibus (sc. gryllus) Plin. cvrči, črička, črika, aspiciunt … stridĕre apes utero V. da brnijo, quod horrenda stridĕre nocte solent (sc. striges) O. hukati, oglašati se huhu, belua Lernae, horrendum stridens V. sikajoča, serpentum Cerberus ore stridet Tib., horribili stridebat tibia cantu Cat. je piskala (zvenela), stridens stipula V., stridentes tubae Lucan. bučeče, doneče, mare sollicitum stridit V. buči, stridens aquilone procella V. hrumeča, stridunt silvae V. šumijo, stridens sagitta V. brneča, brenčeča, stridentque hastilibus aurae V. sulice brnijo (brenčijo) skozi zrak, stridentes alae V. vršeče, stridentia plaustra V. škripajoči, foribus cardo stridebat aënis V., stridunt aquilone rudentes O. škripajo, stridit sub pectore volnus V. iz rane privreva (vre, priteka, lije, brizga) kri; pesn. (o ljudeh ali njihovem glasu) sičati, sikati, šepetati, šušljati, hreščati, škripati: Acc. fr., Pac. fr. idr., illa (sc. puella) sonat raucum quiddam atque inamabile: stridet (po novejših izdajah ridet), ut rudit a scabra turpis asella mola O., strīdens vocula (sc. anūs) Ap., vidēres stridĕre sēcrētā dīvīsōs aure susurrōs (sigmatizem!) H. kako si na razne strani šušljaje šepečejo na posebej nastavljeno uho, Troglodytae strident magis quam loquuntur Mel. bolj hreščijo, strident animae Stat., pressoque diu stridēre molari Iuv., (sc. aeger) dentibus stridet Cels. škripa.

strigá stríg vt. (za)vpiti, (za)kričati, (za)vriskati; vt. zaklicati, (po)klicati

strillare

A) v. intr. (pres. strillo)

1. kričati, vpiti

2. ekst. govoriti zelo glasno

3. pren. ujeziti se, glasno ugovarjati

B) v. tr.

1. kričati, vpiti

2. pog. grajati, oštevati

suc-clāmō (sub-clāmō) -āre -āvī -ātum (sub in clāmāre) (za)klicati, (za)kričati, (za)vpiti komu, na koga, na kaj: Val. Max., Vell., Fl. idr., si esset libera haec civitas, non tibi succlamassent L.; z ACI: Lact., vociferanti succlamabat multitudo nec illius dolori nec suae libertati se defuturos L.; s finalnim stavkom: populus succlamavit, ut locaretur Val. Max.; brezos.: succlamatum est ei frequenter Brutus in Ci. ep., sub hanc vocem haud minus ferociter … subclamatum est L.; pass.: succlamatus omnium maledictis ali publicā succlamatus invidia Q. (Decl.) obkričan, zasut s kričanjem (vpitjem).

tinniō (tīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda)

1. (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati: Varr., Q. idr., tinnit hastilibus umbo Enn., numquam temere tinniit tintinnabulum Pl., tibi in foro diu tinnisse auriculas M. Aurelius ap. Fr. da ti je … cingljalo v ušesih.

2. metaf.
a) močno se oglasiti (oglašati), (za)kričati, (za)vpiti, (za)peti, (za)doneti: nimium iam tinnis Pl. tvojega dolgega besedičenja sem že sit, voce suā tinnire temperent Pl. naj ne vpijejo preveč, aliquid sufferti tinnire Suet. peti v nekaj polnoglasnega (donečega).
b) (v pogovornem jeziku) (za)cvénkati, (za)cvenkljáti, (za)cvenketáti = seči (segati) v mošnjo, plačati (plačevati): ecquid Dolabella tinniat Ci. ep. ali bo Dolabela plačal; prim. (pren.): veri speciem dignoscere calles, ne qua subaerato mendosum tinniat auro Pers. cingljati z nepravim cvenkom = dati nepravi cvenk.

ţipá ţíp vi. (za)vpiti, (za)kričati

tumultuor -ārī -ātus sum (tumultus) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, zganjati hrup, biti glasen, hrupeti, hrumeti, biti hrupen, ropotati, biti nemiren, upreti (upirati) se, (s)puntati se, (po)buniti se, starejše razbótati, rogobóriti: Pl., Corn., Petr. idr., tumultuantium fremitus Cu., quid tumultuaris, quid insanis? Ci., tumultuari Gallias comperit Suet. da se Galije upirajo, da so v Galijah nemiri; včasih pass. (impers.): in castris tumultuari nuntiatur C. da so nemiri, cum tumultuatum in castris sciret L. da so izbruhnili (nastali) nemiri, da je prišlo do nemirov; toda: cum Gallis tumultuatum verius quam belligeratum L. da so bili boji z Galci prej siloviti spopadi kot pa vojne; pren.:
a) non tumultuantem de gradu deici Ci. v osuplosti se ne pustiti zbegati.
b) (o govoru in govorniku) razgrajati, kričati, vpiti, rogoviliti, hrumeti, hrupeti: oratio carens hāc virtute tumultuetur necesse est Q., mihi ne dicere quidem videtur, sed tumultuari Q.

ululō -āre -āvī -ātum (reduplicirani onomatop. ul; prim. skr. ululíḥ, ululúḥ tuleč, gr. ὀλολύζω kričim, lit. ulúoti tuliti)

1. intr. tuliti, na ves glas kričati, na ves glas vpiti, cviliti, vekati, javkati, tarnati: canis ululat acute Enn. ap. Fest., visae canes ululare per umbram V., luporum est ululare Suet. fr., lupus ululans Hier., ululantes lupi V., canis ululans Hyg., ululanti voce canere Ci., visis (to videč) ululavit Agave O., ulularunt nymphae V., ululare tristia Lucan. ali linguis trepidantibus ululare Cat. prerokovati; tako tudi: Canidia ululans H.; pesn. metaf. (o krajih): plangoribus aedes ululant V. hiša hrumi od javka, javk odmeva po hiši; tako tudi: ulularunt ripae Sil. so zahrumeli, Dindyma ululantia Cl.

2. trans. tuleč klicati, tuleč obžalovati, s tuljenjem (kričanjem, vpitjem, kriki) napolniti (napolnjevati): Hecate ululata per urbem V., quem ululat Gallus Mart., Tagus nymphis ululatus Sil., ululare urbem Prud., antra ululata, ululata proelia Stat., ululata tellus Val. Fl.; tudi = tuleč odpe(va)ti: carmina Sil.

urlá úrlu vi.

1. vpiti, kričati

2. rjoveti, rjuti

3. tuliti

4. bučati