Franja

posprávijati -am
1. spremati, pospremati: pospravijati po sobi
2. stavljati na sigumo mjesto: pospravijati denar
3. odnositi, odvoziti kući, smještati (smešt-) pod krov: pospravijati poljske pridelke

pospravílo s smještaj (smešt-) poljskih plodova pod krov

pospráviti -im
1. spremiti, pospremiti: vse lepo pospraviti po hiši; pospraviti z mize; pospraviti milo
raspremiti sto poslije jela
2. spraviti, staviti na sigumo mjesto: pospraviti denar
3. spraviti, odnijeti, odneti, odvesti kuči, smjestiti (smest-) pod krov: pospraviti poljske pridelke; pospraviti koga s poti
ukloniti koga s puta, ubiti koga; pospraviti skledo žgancev ekspr.
pojesti zdjelu (zde-), žganaca

Promenadendeck, das, [Schiffahrt] Schifffahrt promenadni krov

quarter-deck [kwɔ́:tədek] samostalnik
navtika paluba za častnike, krmni krov

the quarter-deck ladijski častniki

roof² [ru:f] prehodni glagol
pokriti s streho, s krovom; staviti pod streho, zaščititi s streho; dati krov ali zavetje, vzeti pod streho

red roofed houses hiše z rdečimi strehami
the house is not roofed yet hiša še ni pod streho, še nima strehe
to roof over prekriti s streho

Schanze, die, (-, -n)

1. Heerwesen, Militär historische Bedeutung, Geschichte okop

2. Sport (smučarska) skakalnica

3. [Schiffahrt] Schifffahrt krmni krov

shipboard [šípbɔ:d] samostalnik
paluba, ladijski krov

on shipboard na ladji
to be on shipboard biti vkrcan

sopraccopērta

A) f

1. posteljno pregrinjalo

2. ovitek

3. navt. nadpalubje

B) avv. navt. na palubi, na krov:
salire sopraccoperta iti na palubo

šéd m (engl.) zupčasti krov, šed-krov

tēgŭla -ae, f (tegere) strešna opeka, strešnik, meton. (v sg. in pl.) tudi z opeko krita streha, z opeko krit krov: Iuv., Mart. idr., tegula quassa (razbit) O., promitto tibi, si valebit, tegulam illum in Italiā nullam relicturum Ci. ep., cum solem nondum prohibebat et imbrem tegula O., tegulas fingere Varr. fr., tempestas venit, confringit tegulas imbricesque Pl., paucas tegulas deicere Ci., demere tegulas Ci., tegulas aedificiis imponere Icti., per tegulas (preko strehe, čez streho) demitti Ci., in impluvium decĭdere de tegulis Ter., per alienas tegulas venisse Ter., quid agis tu in tegulis? Pl., sub tegulis Suet., si iecur eiusdem animalis in summis tegulis uratur Gell. vrh strehe; preg.: extremā tegulā stare Sen. ph. nagibati se k padcu, biti na tem, da (kdo, kaj) pade.

tettuccio m (pl. -ci)

1. pomanjš. od ➞ tetto strehica

2. aero krov pilotske kabine

tollō -ere, sustulī, sublātum (obl. pf. in sup. debla se nadomeščajo z obl. glag. suf-fero), stlat. tulō -ere, tetulī [klas. tulī, pf. k ferō], lātus (iz *tlātos (*t_elətos), prim. ferō) (iz *tl̥nō (< *tl̥nāmi)); prim. skr. tulā́ tehtnica, prečka, tuláyati vzdiguje, dviguje, tehta, lat. tolerō, tollēnō, gr. τλῆναι trpeti, τάλας trpeč, πολύτλᾱς ki je mnogo prestal, τάλαντον tehtnica, utež, τελαμών nosilec, nosilni jermen, got. þulan = stvnem. dolēn = nem. dulden, nem. Geduld)

I.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati): Enn., Luc. ap. Non., Varr. ap. Plin. iun., Cat., Ph., Lucr., Sen. rh., Petr. idr., iacentem Pl., aliquem in collum Pl., cratera manibus O., saxa de terrā Ci., tolluntur aulaea O., aliquem in crucem Ci. na križ pribiti, križati, ignem Ci., L. dati znamenje z ognjem, sortes Ci. vzdigniti žreb, žrebati, tectum altius Ci., Icti. vzdigniti, višje sezidati, procella fluctus ad sidera tollit V., tollere (razburkati) seu ponere (sc. ventus) vult freta H.; pren.: onus tollere Ci. nase vzeti (jemati), sprejeti, poenas Ci. trpeti kazen.

2. occ.
a) kot voj. t.t. dvigniti vojaška znamenja = odriniti, kreniti: L., Auct. b. Alx. idr., his cognitis rebus signa sustulit seseque Hispalim recepit C.
b) vzdigniti sidra (mačke) = odpluti: sublatis ancoris milia passuum septem progressus C.; šalj. odjadrati = odkuriti jo, popihati jo, podurhati jo, oditi: Varr.
c) novorojenega otroka vzdigniti s tal, ga s tem priznati za svojega in pokazati pripravljenost vzgajati ga: puerum Pl., natum filium Q., mares liberos Lact., nec dubita, cum te partu Lucina levarit, tollere, quidquid erit O., filium Neronem ex Agrippinā Suet., non ita me genitor sublatum erudiit V., duxit uxorem, filium sustulit, ad aetatem perduxit Sen. rh.; od tod: Maeonio regi quem serva Licymnia furtim sustulerat V. ki ga je bila skrivaj vzredila, si, quod peperissem, id non necarem ac tollerem (o materi) Pl.
d) s seboj (na ladjo ali na voz) vzeti; na vprašanje kam?: aliquem in currum (equum) Ci., in lembum L.; z abl. instrumenti: aliquem raedā H.; tudi samo: me quoque tolle simul O. vzemi na ladjo; o ladjah samih = vzeti na ladjo, sprejeti na krov, naložiti na krov = imeti na krovu: navis trecentas metretas tollit Pl., navis ducentos ex legione tironum sustulerat C., naves XVIII, quae equites sustulerant C.

3. metaf.
a) (hvaleč) povzdigniti (povzdigovati), poveličati (poveličevati), povišati (poviševati): aliquem laudibus in caelum Ci., in astra V. kovati v zvezde, Mnestheus, quem sublimem gloria tollit V., tollere altius dicendo Ci.; podobno: hunc honoribus tollere H. povišati s častmi, odlikovati s častmi.
b) (potrtega) dvigniti (dvigati, dvigovati), (o)srčiti, opogumiti (opogumljati), (o)hrabriti (ohrabrovati), (po)tolažiti ipd.; iz rekla lacrimantem gremio tollere (vzdigniti) O. so se razvila pren. rekla: tollere adflictum L. ali amicum H. tolažiti, animum alicui tollere L. oživiti (oživljati) komu pogum, opogumiti (opogumljati) koga, (o)hrabiti koga ali srce komu storiti, (o)srčiti ga, ultro animos tollit dictis V.; od tod animos tollo Pl. opogumljam se. —

II.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati) kvišku, vzdigniti (vzdigati, vzdigovati), povzdigniti (povzdigati, povzdigovati), vzravna(va)ti; najprej o telesnih udih: caput Pl., manūs Ci., Cat. (v znamenje pohvale ali občudovanja), manum ali manūs Eccl. (v znamenje podreditve), bracchia V., pectus V., oculos Ci. dvigniti, odpreti; na vprašanje kam?: palmas ad sidera O., V., manūs ad aethera O. ali ad caelum H., Sen. rh. ali ad deos Plin. iun., frontem ad caelum O.; z dat.: bracchia caelo O.; potem o celotnem telesu: non haec alte volucris (v letu, leteča) sua corpora tollit O.; refl.: se super aequora in auras O. ali se in caelum alis V. vzleteti, vzplavati, splavati; tudi: Dares se tollit V. ali solio se tollit ab alto V. se vzdigne, vstane; o rastl.: se a terrā altius Ci., V. višje (z)rasti; med.: tollor eo O., fuscis dea tollitur alis V. se vzdigne, odleti; od tod: (sc. sol) terrā cum tollitur imā O. se vzdiguje, vzhaja.

2. metaf.
a) navda(ja)ti s ponosom, (po)ošabiti; redko act.: animos tollunt L. kažejo se ponosne; večinoma adj. pt. pf. sublātus 3 ponosen na kaj, ponašajoč se s čim, prevzeten, ošaben, nadut zaradi česa: O., quo proelio sublati Helvetii nostros lacessere coeperunt C., hac victoriā sublatus Ambiorix C., rebus secundis V., gloriā T.
b) (krik, hrup, smeh idr.) dvigniti (dvigati, dvigovati), zagnati (zaganjati), zganjati, zače(nja)ti (kričati, smejati se idr.), bruhniti (buhniti, bukniti) v kaj: clamorem Pl., clamorem in caelum V., clamores ad sidera V., tollitur in caelum clamor Enn., clamor a vigilibus tollitur Ci., clamor magnus se tollit in auras V., tollere gemitum V., Alcibiades cachinnum dicitur sustulisse Ci., tollent Romani cachinnum H., tollere risum H., tibi tollit hinnitum equa H. zarezgeta; pesn.: anguis tollit minas V. se grozeč vzdiguje; tudi proelia tollunt venti V. se začnejo bojevati.
c) (kako govorico) raznesti (raznašati), razglasiti (razglašati), razširiti (razširjati), sprožiti (sprožati): verum enim tu istam, si te di ament, temere hau tollas fabulam Pl. —

III.

1. dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigati, vzdigovati) = vzeti, jemati, odvzeti (odvzemati), odvesti (odvajati), odpraviti (odpravljati), odnesti (odnašati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), spraviti (spravljati) stran, (od)peljati proč: aurum N., praedam C., solem e mundo Ci., aliquid ex acervo H., pecunias e fano C., frumentum de areā Ci., aliquem ab atriis Liciniis in Galliam Ci., tolli miserabile corpus imperat V.; poseb.
a) z mize pobrati (pobirati), z mize pospraviti (pospravljati): patinam, cibos H., sublata reponi iubet pocula V., mensam tolli iubet Ci.
b) poljščino spraviti (spravljati), pospraviti (pospravljati), pridelati (pridelovati): non … totidem tollebat turis acervos O.
c) zase spraviti (spravljati), zase (sebi) (pri)hraniti (prihranjevati): omnes chlamydes, argentum, pullum H.

2. metaf.
a) (osebe) izpred oči, s poti spraviti (spravljati), umakniti (umikati); v pozitivnem pomenu: me … Mercurius … denso paventem sustulit aëre H., in arduos tollor Sabinos H.; occ. (v negativnem pomenu) s poti spraviti (spravljati), evfem. = usmrtiti (umrčevati, usmrčati), ubiti, pokončati: Gracchum in insidias inductum sustulit N., nisi Alcibiadem sustulisset N., illo uno sublato N., tollere Attalum per Parmenionem Cu., Titanas fulmine H.; pogosto z dopolnilom: aliquem de (e) medio ali samo aliquem tollere (npr. ferro, veneno) Ci.; dvoumno: adulescentem … tollendum Brutus in Ci. ep. (po)vzdigniti v časti ali spraviti s poti.
b) vzeti, jemati, odvze(ma)ti, rešiti koga česa, (kako oviro) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), narediti (delati) čemu konec, končati (končevati, končavati): alicui spem, metum, timorem C., luctum H., dolores et tumores Plin., morbum Cels., bellum expectatione eius imminutum est, adventu sublatum Ci., bellum profligare (večinoma dokončati) ac paene tollere (odstraniti, odpraviti) Ci., belli commercia Turnus sustulit V. je naredil konec, je ustavil, colloquium tolli C. se onemogoča; od tod tudi (v mislih) odpraviti (odpravljati), odmisliti (odmišljati), izvze(ma)ti, ne upoštevati: amicitiam e mundo Ci., sublatā benevolentiā Ci., tollere deos Ci. tajiti; pesn.: tollere clivum mensae O. odpraviti nagnjenost mize, poravnati mizo.
c) z dolgim besedičenjem čas prebi(ja)ti, zapraviti (zapravljati): diem, tempus Ci.
d) uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), razdeti, razdejati (razdevati), (po)rušiti, iztrebiti (iztrebljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), izkoreniniti (izkoreninjati), (iz)brisati: Carthaginem Ci., stirpem sacrum Teucri V., memoriam alicuius rei Ci., nomen ex libris Ci. izbrisati, mendum scripturae Ci. izbrisati, popraviti; occ. odpraviti (odpravljati), ukiniti (ukinjati), ovreči (ovrgavati), preklicati (preklicevati), razveljaviti (razveljavljati): decemviralem potestatem, reges Lacedaemoniorum N., comitia L., legem Ci., dictaturam funditus e re publica Ci., sublato Areopago Ci.; dvoumno: sustulit pariter ipsosque nefasque O. jih je povzdignil do neba in prepovedal zločin.

Opomba: Pf. tollī Pers. (4, 2), tollērunt Isid., tollisse Ulp. (Dig.); pf. tulit Suet.; plpf. tulerat Suet. (le v reklu filium ali liberos ex aliquā tollere).

turn up prehodni glagol
obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
navtika poklicati (moštvo) na krov
neprehodni glagol
obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
to turn up one's sleeves zavihati si rokave
to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
to turn up one's toes figurativno umreti
to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi

ùrtija ž (t. örtü) dial. krov na ladji

vīneus 3 (vīnum) vinski: fructus Vitr. Od tod subst. vīnea -ae, f

1. vinska trta: Ca., Varr., Col. idr., volpes alta in vinea uvam appetebat Ph.

2. vinograd, (vinska) gorica: Pl., Varr., Col., Plin. idr., nec vero segetibus solum et pratis et vineis et arbustis res rusticae laetae sunt, sed hortis etiam … Ci., non verberatae grandine vineae H.

3. trtna senčnica (lopa), le metaf. kot voj. t.t. branilni krov, branilna streha (ogredje s plosko leseno streho, zgoraj in ob straneh zavarovano s pletenino proti kamenju in izstrelkom, s kožami in mokrimi vrečami pa proti ognju); pod to zlahka premično streho so oblegovalci z ovnom (aries) rušili mestno zidovje ali pa ga izpodkopavali: Ci., Lucan., Sil., Veg., Fest. idr., tanta multitudo tormentorum, ut eorum vim nullae contextae viminibus vineae sustinere possent C., vineas agere C., vineas et aggerem muro iniunxit L.

weather desk [wéðədesk] samostalnik
navtika proti neurju nezaščiten krov

zahajávka ž prozor na krovu, izlaz na krov

бак m

1. rezervoar (za olje, bencin ipd.);

2. sprednji ladijski krov

палуба f ladijski krov