Franja

ghost [goust] samostalnik
duh, prikazen
figurativno senca, sled; pisatelj, ki piše v imenu drugega

not the ghost of a chance prav nič upanja
arhaično to give up (ali yield) the ghost izdihniti, umreti
as white as a ghost bel ko kreda
ghost town izumrlo, zapuščeno mesto
gledališče, sleng the ghost walks izplačujejo plače
to lay a ghost preganjati duha
to raise a ghost klicati duha

jaboncillo moški spol kos mila

jaboncillo (de sastre) krojaška kreda, milovka

krojašk|i (-a, -o) Schneider- (atelje das Schneideratelier, mojster der Schneidermeister, kreda die Schneiderkreide, lutka die Schneiderbüste, škarje die Schneiderschere)

krojáški (-a -o) adj. di, del sarto; di moda:
krojaška delavnica sartoria; sartotecnica
krojaška kreda gessetto
krojaška lutka manichino
krojaška obrt sartoria
krojaški atelje salone di moda
krojaški likalnik ferro da stiro per sarti
krojaški vajenec, krojaška vajenka apprendista sarto, sartina
anat. krojaška mišica muscolo sartorio
krojaške škarje cesoia

linge [lɛ̃ž] masculin perilo, kos perila; kos platna, krpa

le gros linge rjuhe
linge de lit posteljno perilo
linge de table namizno perilo
linge de toilette prtički, serviete
blanc comme un linge bel ko kreda
changer de linge preobleči perilo
laver, faire sécher du linge (o)prati, sušiti perilo

pale¹ [péil] pridevnik (palely prislov)
bled; svetel, bled (barva)

as pale as ashes (clay, death) pepelnate barve, bled kot kreda, mrtvaško bled
pale with fright bled od strahu
to turn pale pobledeti
pale ale svetlo pivo

Paraetonium -iī, n (Παραιτόνιον) Parajtónij, obmejno mesto s pristaniščem v egiptovski Libiji (zdaj el Baretone ali Bereck): O., Auct. b. Alx., Fl.; od tod adj. Paraetonius 3 parajtónijski, pesn. = egíptovski, egipčánski: Stat. ali áfriški: Sil.; subst. Paraetonium (Paraetonion) -iī, n neka fina in čista kreda, parajtón(ij)ska belina: Plin., Vitr.

Paris [pǽris] pridevnik
pariški

Paris blue pariško modrilo
Paris green pariško zelenilo
Paris white pariško belilo, kalcit, prana kreda
Paris doll krojaška lutka

plavljen [ê] (-a, -o) Schlämm- (kreda die Schlämmkreide)
plavljeno jeklo der [Flußstahl] Flussstahl

rdèč (rdéča -e)

A) adj.

1. rosso:
svetlo rdeč, temno rdeč rosso chiaro, rosso scuro
rdeč kot češnja, kot kri, kot kuhan rak rosso come una ciliegia, come il sangue, come un gambero
bordo rdeč rosso bordeaux
ciklamno rdeč rosso ciclamino
kardinalsko rdeč rosso porpora
avt. rdeča luč luce rossa (del semaforo)
lit. Rdeča kapica Cappuccetto rosso
geogr. Rdeče morje Mar Rosso
avt. zapeljati v rdečo luč passare col rosso

2. rosso, rossiccio, arrossato; rubicondo; rubino; porpora:
rdeče nebo cielo di porpora
imeti rdeč obraz essere rosso in viso
postati rdeč od jeze, napora, razburjenja farsi rosso dalla rabbia, dalla fatica, dall'eccitazione
človek z rdečimi lasmi uomo dai capelli rossicci, rossi
rdeče vino vino rosso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vrtn. rdeče zelje cavolo rosso
Rdeči križ Croce Rossa (CR)
Rdeči polmesec Mezzaluna Rossa
astr. rdeči planet il Pianeta rosso (Marte)
polit. rdeči telefon telefono rosso
rdeča garda guardie rosse
Rdeče brigade (ultralevičarska teroristična organizacija v 70. letih 20. stoletja) Brigate Rosse (BR)
pren. posaditi, spustiti komu rdečega petelina na streho incendiare la casa di qcn.
igre priti ven z rdečo barvo giocare un seme rosso (cuori o quadri)
prižgati rdečo luč čemu fermare, bloccare (i lavori e sim.)
pren. uporabiti rdeči svinčnik censurare parte del testo
pren. rdeča nit pogajanj il filo conduttore delle trattative
bot. rdeča detelja trifoglio incarnato (Trifolium incarnatum)
rdeča glina argilla rossa
bot. rdeča leska nocciolo rosso (Corylus maxima var. purpurea)
anat. rdeča krvnička (krvno telesce) eritrocita, globulo rosso
metal. rdeča med (tombak) tombacco
zool. rdeča mravlja formica rossa (Formica rufa)
bot. rdeča mušnica ovolo malefico, ovolaccio (Amanita muscaria)
hist. rdeča pomoč Soccorso Rosso
bot. rdeča vrba salice rosso, brillo (Salix purpura)
hist. vojna med rdečo in belo rožo la guerra fra la rosa rossa e la rosa bianca
bot. rdeča gniloba nectria (Nectria cinnabarina)
bot. rdeči delišes Stark Delicious angl.
bot. rdeči bor pino rosso, di Scozia, pino silvestre (Pinus silvestris)
anat. rdeči kostni mozeg midollo spinale rosso
voj. rdeči našitki mostrine rosse
agr. rdeči ožig peronospora della vite
zool. rdeči pajek (pršica) acaro (Acarus)
petr. rdeči peščenjak arenaria rossa
vrtn. rdeči radič radicchio rosso
um. rdeča kreda sanguigna, sinopia
bot. rdeča lilija turbante di turco, martagone, giglio gentile (Lilium martagon)
med. rdeča lisa petecchia
metal. rdeče blato fanghi rossi
min. rdeča obarvanost rubefazione
bot. rdeča spajka valeriana, centranto (Centranthus)
zool. rdeča vetrnica rosa di mare, attinia (Actinia)
bot. rdeče alge rodoficee ( pl., sing. -ea ) (Rodophiceae)
rdeče barvilo verzino
min. rdeči bakrenec cuprite
zool. rdeči cevkaš serpula (Serpula)
bot. rdeči divji kostanj pavia (Aesculus pavia)
rdeči dren sanguine (Cornus sanguinea)
zool. rdeči drozg sassello, tordo sassello (Tordus musicus)
rdeči vriskač scimmia urlatrice, urlone (Alouatta seniculus)
bot. rdeči kokalj cotonaria (Lychnis coronaria)
rdeči naprstec digitale purpurea (Digitalis purpurea)
rdeči slez malvone (Althaea rosea)
rdeči sandal sandalo (Santalum)
min. rdeči nikljev kršec niccolite
rdeči turmalin siberite

B) rdéči (-a -e) m, f, n polit.
rdeči i rossi, i comunisti

risálen drawing

risálni album (aparat, biro, pribor, papir, blok, žebljiček) drawing book (apparatus, office ali ZDA drafting room, material, paper, block ali sketchblock, pin ali ZDA thumbtack)
risálna deska (miza, kreda) drawing board (table, chalk)
risálno oglje (orodje, pero, ravnilo) drawing charcoal (set ali instruments pl, pen, rule)

risálen de dibujo

risalni papir (blok, biro, svinčnik, deska, orodje, pero) papel m (bloque m de papel, oficina f, lápiz m, tablero m, útiles m pl, pluma f) de dibujo
risalna kreda creta f (ali tiza f) de dibujo
risalni žebljiček chinche f
risalni album album m de dibujos

rísanje drawing, art of drawing; (bežno) sketching

geometrično rísanje geometrical (ali mechanical) drawing
prostoročno rísanje freehand drawing
kreda za rísanje drawing chalk
rísanje po modelu model drawing
rísanje po naravi drawing from life
šola rísanja school of design
pouk rísanja drawing lessons pl
ura rísanja drawing lesson
učitelj rísanja drawing master
umetnost rísanja art of drawing

Selīnūs -ūntis, f, neklas. tudi m (Σελινοῦς) Selinúnt („z zéleno bogato mesto“)

1. obmorsko mesto na Siciliji (zdaj Selinonto): V., SIL.

2. mesto v Kilikiji, pozneje imenovano Traianopolis (zdaj Silindi): L., PLIN., ob njem istoimenska reka: LUCAN. Od tod subst. Selīnūntiī -ōrum, m Selinúntijci, Selinúntčani, preb. Selinunta v Kilikiji: PLIN.; adj. Selīnūsius 3 selinúntski, selinúzijski: triticum PLIN., creta VITR., PLIN. ali terra PLIN. (v zdravilstvu znana) selinuntska kreda ali prst.

Spanish [spǽniš]

1. pridevnik
španski

Spanish America španska (latinska) Amerika
Spanish Armada zgodovina Velika Armada
Spanish black špansko črnilo
Spanish chalk krojaška kreda
Spanish chestnut užitni kostanj
Spanish fly zoologija španska muha
Spanish fowl vrsta kokoši z bleščečim zelenkasto črnim perjem
Spanish grass španska trava, esparto
Spanish grippe, Spanish influenza španska gripa, influenca
Spanish Main zgodovina severnovzhodna obala južne Amerike med Orinokom in Panamo
Spanish onion botanika por, luk
Spanish paprika (rdeča) paprika
Spanish spoon tehnično vrtalo za luknje za telegrafske drogove
Spanish peppers množina, botanika feferoni
Spanish worm sleng, figurativno v kosu lesa skrit žebelj

2. samostalnik
španščina, španski jezik

the Spanish Španci

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione

šólski school, scholastic; training

šólski center training centre
šólska disciplina school discipline
šólski avtobus school bus
šólsko dvorišče school yard, playground
šólska higiena school hygiene
šólska hranilnica school savings bank
šólski izlet school excursion
šólski izpit school examination
šólski kino school cinema
šólska kreda blackboard chalk
šólska kuhinja school meals pl, ZDA school lunch
šólska ladja training ship
šólsko leto scholastic (ali school) year
šólska mladina schoolchildren, schoolboys and schoolgirls pl
šólski orkester school orchestra, school band
šólska obveznost compulsory (school) education
šólski pouk school lessons, pogovorno school; school instruction, school teaching
šólske potrebščine school requisites pl
šólski red school regulations pl, school discipline
šólska reforma reform of the educational system (ali of the school system)
šólski razred class, form, ZDA grade, (nižji) lower school, (višji) upper (ali senior) school
šólsko spričevalo school record
šólski sistem school (ali scholastic) system
šólski svèt board of education
šólski statut rules pl, regulations pl of a school
šólsko »špricanje« truancy, ZDA playing hooky
šólska torba schoolbag, satchel
šólski tovariš schoolmate, schoolfellow, pogovorno chum
šólska tabla blackboard
šólska tablica (skrilna) school slate
šólska uprava school administration
šólski upravitelj headmaster, ZDA principal
šólska ura lesson, period
šólska vaja school exercise, (pismeni sestavek) composition, ZDA theme
šólsko znanje knowledge acquired at school
šólski film educational film
šólski izkaz (school) report
šólsko letalo training aircraft (ali plane)
šólsko letenje training flight(s)
šólske počitnice school holidays pl, ZDA vacation
šólska slavnost school festival, speech day, ZDA prom (= promenade)
šólsko streljanje target practice, firing practice
šólska vzgoja school education
šólski radio school radio
zaključno šólsko spričevalo leaving certificate
šólsko zemljišče school grounds pl, ZDA campus
šólska zgradba schoolhouse, school, school building, school premises pl

tierra ženski spol zemlja, zemeljska obla; svet; dežela; prst, glina; posestvo na kmetih; domovina

tierra adentro v notranjosti dežele
tierra baldía neobdelana zemlja
tierra de barbecho praha, ledina
tierra cocida žgana glina, terakota
tierra de España španska kreda
tierra extraña inozemstvo, tujina
tierra firme kopna zemlja, kopno
tierra del pipiripao (fam) deveta dežela
la Tierra de Promisión obljubljena dežela
tierra refractaria nezgorljiva glina
Tierra Santa sveta dežela
de la tierra domač, tuzemski
por debajo de tierra (fig) skrivaj, kradoma
caer por tierra na tla pasti, zrušiti se
dar en tierra pogrezniti se
dar en tierra con nekaj na tla vreči, prevrniti
dar tierra (a) (fig) hraniti, podpirati
echar tierra a los ojos pesek v oči metati, slepiti
¡echemos tierra sobre el asunto! pozabimo na to!
estar comiendo (ali mascando) la tierra (fig) biti pod zemljo, biti pokopan
morder la tierra (fig) mrtev biti, umreti
poner tierra en (ali por) medio (fig) oddaijiti se, proč steči, uteči, pobegniti
tomar tierra pristati (letalo)
se lo tragó la tierra izginil je brez sledu
venirse a tierra, irse a tierra (fig) uničiti se, propasti
de luengas tierras, luengas mentiras (pregovor) iz daljnih dežel velike laži

Venetian [viní:šən]

1. pridevnik
benečanski, beneški

2. samostalnik
Benečan, -nka
(= Venetian blind, Venetian window) žaluzija (navojna oknica), benečansko okno

venetians množina vrvica za žaluzije
Venetian carpet tekač (preproga) po stopnišču
Venetian glass beneško steklo (kristal)
Venetian lace beneške čipke
Venetian ball steklena krogla z barvnimi vložki
Venetian chalk krojaška kreda
Venetian door steklena vrata
Venetian mast spiralno pobarvan jambor (za cestno dekoracijo)
Venetian pearl umeten biser (iz stekla)
Venetian window beneško okno (s tremi odprtinami)

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga