Franja

póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

poljski čuvaj garde moški spol champêtre
poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
poljska pot chemin moški spol vicinal
poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
poljski zajec lièvre moški spol
poljska zlatica (botanika) petite éclaire
kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol

poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo

pot|ovati¹ (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
rad potovati reiselustig sein

potrpežljívost, potrpljênje patience ženski spol , douceur ženski spol , indulgence ženski spol

angelska, skrajna potrpežljivost patience angélique
moja potrpežljivost ima svoje meje ma patience a des limites
moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout (ali est épuisée)
s potrpežljivostjo se vse doseže la patience vient à bout de tout, (pregovor) patience passe science
s potrpežljivostjo se sčasoma vse doseže (pregovor) tout vient à point à qui sait attendre
izgubiti potrpežljivost perdre patience
oborožiti se s potrpežljivostjo s'armer de patience
pripeljati do kraja potrpežljivosti (figurativno) faire déborder le vase (ali la coupe)

pozna|ti (-m) spoznati

1. koga: kennen (kot als, po an)

2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
poznati do obisti in- und auswendig kennen

3. mesto, deželo ipd.: kennen
poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
(dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
ne poznati meja keine Grenzen kennen
ne poznati pardona keinen Pardon kennen
ne poznati razlike keinen Unterschied machen
ne poznati šale keinen Spaß verstehen

5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
poznati zadevo Bescheid wissen

6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
|
figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister

poznaval|ec moški spol (-ca …) der Kenner (ljudi Menschenkenner, intimni Intimkenner, jezika Sprachkenner, stvari, stroke Sachkenner, umetnosti Kunstkenner, življenja Lebenskenner); stroke, področja: der Bewanderte (ein -r) (in), der Kundige (ein -r) (stroke, zadeve Sachkundige, kraja Ortskundige, Naturkundige); (izvedenec) der Sachverständige (ein -r)
poznavalec zaupnih informacij, državne/službene tajnosti der Geheimnisträger
biti poznavalec česa bewandert sein in
svoj. prid.: poznavalčev

poznavanj|e srednji spol (-a …) die Kenntnis, das Vertrautsein mit; -kenntnis (ljudi Menschenkenntnis, dežele Landeskenntnis, jezika Sprachkenntnis, kraja Ortskenntnis, Lokalkenntnis, sveta Weltkenntnis)
poznavanje stroke die Sachwissen, die Sachkenntnis, Sachkompetenz, die Fachkunde, das Fachwissen, Fachkenntnisse množina

pozná(va)nje connaissance ženski spol , notion ženski spol

pozna(va)nje kraja, ljudi connaissance des lieux, des hommes (ali de la nature humaine)
pozna(va)nje sveta connaissance (ali expérience ženski spol) du monde

pozná(va)nje conocimiento m

temeljito poznavanje sólidos conocimientos m pl
poznavanje kraja (ljudi) conocimiento del lugar (de la naturaleza humana)
poznavanje sveta conocimiento (ali experiencia f) del mundo

prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
Baltika der Balte
južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
mesta Linz der Linzer
mesta Lübeck der Lübecker
mesta Riga der Rigaer
število prebivalcev die Einwohnerzahl

prepísati to copy (in writing), to make a copy; to transcribe; (v šoli nalogo) to copy, to crib

prepísati na čisto to make a fair copy, to copy out; (literarna kraja) to plagiarize
točno, dobesedno prepísati to copy out exactly, to copy to the letter; (v lepopisu, dokumente ipd.) to engross; (lastništvo) to convey, to transfer, to make over (property)
še enkrat prepísati to write out once again
prepisal je nalogo, vajo od mene he copied (ali cribbed) his exercise from me

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

prihájati (-am) imperf. ➞ priti

1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
prihajati na obisk venire in visita
vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
jesen prihaja arriva l'autunno
zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

4. giungere:
znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

6. obl.
prihajati iz mode uscire di moda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. prihajati v formo venire in forma
prihajati do izraza risultare evidente
prihajati k pameti cominciare a ragionare
prihajati k sebi tornare in se
prihajati v poštev andar preso in considerazione
prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
prihajati do sape riprendere il fiato
prihajam do tega, da comincio a credere che
prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
prihajati na svet venire al mondo, alla luce
prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
prihajati v leta invecchiare
prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo

prislóv adverbio m

prislov časa (kraja, načina) adverbio de tiempo (de lugar, de modo)

prislòv adverb

prislòv časa (kraja, načina) adverb of time (place, manner)

prislòv gramatikalno adverbe moški spol

prislov časa, kraja, načina adverbe de temps, de lieu, de manière

prislóven adverbial, circonstanciel

prislovno določilo časa, kraja complément circonstanciel de temps, de lieu

prislóven (-vna -o) adj.

1. lingv. avverbiale

2. lingv.
prislovno določilo complemento
prislovno določilo časa, kraja, načina, vzroka complemento di tempo, di luogo, di modo, di causa

priučeváti (-újem) | priučíti (-ím)

A) imperf., perf. addestrare, insegnare:
priučiti koga obrti insegnare un'arte a qcn.

B) priučeváti se (-újem se) | priučíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

1. imparare, apprendere

2. abituarsi:
priučiti se navadam kraja abituarsi alle usanze di un luogo

središč|e srednji spol (-a …)

1. točka: matematika der Mittelpunkt, das Zentrum (krogle der Kugelmittelpunkt)
središče vrtenja das Drehzentrum
krivinsko središče der Krümmungsmittelpunkt
središče kristala der Kristallmittelpunkt
središče kroga der Kreismittelpunkt
središče zemlje der Erdmittelpunkt
figurativno (težišče) interesa ipd.: der Schwerpunkt

2.
anatomija govorno središče das Sprachzentrum
slušno središče Hörzentrum
živčno središče das Nervenzentrum

3. predel, mesto, stavba: das Zentrum
mestno središče die Stadtmitte, die Innenstadt
središče kraja die Ortsmitte, der Ortskern
-zentrum (počitniško Ferienzentrum, poslovno Geschäftszentrum, industrijsko Industriezentrum, komunikacijsko Kommunikationszentrum, občinsko Gemeindezentrum, somernosti Symmetriezentrum, za trening Trainingszentrum, tiskovno/novinarsko Pressezentrum)
|
biti v središču pozornosti im Rampenlicht stehen, im Mittelpunkt stehen
v središču dogajanja im Zentrum des Geschehens