Franja

Zadetki iskanja

  • póljski de champ, agricole, agraire; champêtre, de campagne

    poljski čuvaj garde moški spol champêtre
    poljski delavec ouvrier moški spol (ali travailleur moški spol) agricole
    poljsko delo travaux moški spol množine des champs (ali agricoles)
    poljska kuhinja (vojaško) cuisine de campagne (ali roulante)
    poljska ločika (botanika) blanchet moški spol
    poljska miš (zoologija) rat moški spol des champs (ali de campagne), campagnol moški spol
    poljska pot chemin moški spol vicinal
    poljski pridelki produits moški spol množine agricoles
    poljsko topništvo (vojaško) artillerie ženski spol de campagne
    poljski zajec lièvre moški spol
    poljska zlatica (botanika) petite éclaire
    kraja poljskih pridelkov maraude ženski spol, maraudage moški spol
  • poráziti (-im) | porážati (-am) perf., imperf.

    1. (premagati) sconfiggere, sbaragliare, sgominare; ekst. battere:
    domače moštvo je porazilo goste la squadra locale ha battuto la squadra ospite

    2. pren. (prevzeti, presenetiti) conquistare; sopraffare:
    porazila jo je lepota kraja fu conquistata dalla bellezza del luogo
  • pot|ovati1 (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
    veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
    potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
    potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
    potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
    rad potovati reiselustig sein
  • potrpežljívost, potrpljênje patience ženski spol , douceur ženski spol , indulgence ženski spol

    angelska, skrajna potrpežljivost patience angélique
    moja potrpežljivost ima svoje meje ma patience a des limites
    moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout (ali est épuisée)
    s potrpežljivostjo se vse doseže la patience vient à bout de tout, (pregovor) patience passe science
    s potrpežljivostjo se sčasoma vse doseže (pregovor) tout vient à point à qui sait attendre
    izgubiti potrpežljivost perdre patience
    oborožiti se s potrpežljivostjo s'armer de patience
    pripeljati do kraja potrpežljivosti (figurativno) faire déborder le vase (ali la coupe)
  • pozna|ti (-m) spoznati

    1. koga: kennen (kot als, po an)

    2. kot znanca: kennen, bekannt sein mit, dobro: gut kennen, gut bekannt sein mit; na videz: vom Ansehen kennen
    poznati do obisti in- und auswendig kennen

    3. mesto, deželo ipd.: kennen
    poznati kot svoj lastni žep wie seine eigene Tasche kennen
    poznati -kundig sein (deželo landeskundig, mesto stadtkundig, kraj ortskundig, pot wegkundig, figurativno svet weltkundig)
    ne poznati -unkundig sein, -fremd sein
    (dežele landfremd, mesta stadtfremd, kraja ortsfremd)

    4. razlike, stroko, kraj, pot ipd.: kennen, vertraut sein mit
    figurativno ne poznati mere kein Maß kennen
    ne poznati meja keine Grenzen kennen
    ne poznati pardona keinen Pardon kennen
    ne poznati razlike keinen Unterschied machen
    ne poznati šale keinen Spaß verstehen

    5. (vedeti za) pot, rešitev, sredstvo proti, dober lokal: wissen (den Weg …)
    poznati zadevo Bescheid wissen

    6. pomembnost zadeve ipd.: (zavedati se) um (etwas) wissen
    |
    figurativno po delu se mojster pozna das Werk lobt den Meister
  • poznaval|ec moški spol (-ca …) der Kenner (ljudi Menschenkenner, intimni Intimkenner, jezika Sprachkenner, stvari, stroke Sachkenner, umetnosti Kunstkenner, življenja Lebenskenner); stroke, področja: der Bewanderte (ein -r) (in), der Kundige (ein -r) (stroke, zadeve Sachkundige, kraja Ortskundige, Naturkundige); (izvedenec) der Sachverständige (ein -r)
    poznavalec zaupnih informacij, državne/službene tajnosti der Geheimnisträger
    biti poznavalec česa bewandert sein in
    svoj. prid.: poznavalčev
  • poznavanj|e srednji spol (-a …) die Kenntnis, das Vertrautsein mit; -kenntnis (ljudi Menschenkenntnis, dežele Landeskenntnis, jezika Sprachkenntnis, kraja Ortskenntnis, Lokalkenntnis, sveta Weltkenntnis)
    poznavanje stroke die Sachwissen, die Sachkenntnis, Sachkompetenz, die Fachkunde, das Fachwissen, Fachkenntnisse množina
  • pozná(va)nje connaissance ženski spol , notion ženski spol

    pozna(va)nje kraja, ljudi connaissance des lieux, des hommes (ali de la nature humaine)
    pozna(va)nje sveta connaissance (ali expérience ženski spol) du monde
  • pozná(va)nje conocimiento m

    temeljito poznavanje sólidos conocimientos m pl
    poznavanje kraja (ljudi) conocimiento del lugar (de la naturaleza humana)
    poznavanje sveta conocimiento (ali experiencia f) del mundo
  • prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
    pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
    Baltika der Balte
    južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
    mesta Linz der Linzer
    mesta Lübeck der Lübecker
    mesta Riga der Rigaer
    število prebivalcev die Einwohnerzahl
  • prepísati to copy (in writing), to make a copy; to transcribe; (v šoli nalogo) to copy, to crib

    prepísati na čisto to make a fair copy, to copy out; (literarna kraja) to plagiarize
    točno, dobesedno prepísati to copy out exactly, to copy to the letter; (v lepopisu, dokumente ipd.) to engross; (lastništvo) to convey, to transfer, to make over (property)
    še enkrat prepísati to write out once again
    prepisal je nalogo, vajo od mene he copied (ali cribbed) his exercise from me
  • preteklost samostalnik
    1. neštevno (pretekli čas) ▸ múlt
    izkušnja iz preteklosti ▸ múlt tapasztalata, kontrastivno zanimivo múltbéli tapasztalat
    napaka iz preteklosti ▸ hiba a múltból, kontrastivno zanimivo múltbéli hiba
    izvirati iz preteklosti ▸ múltból ered
    Je sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?
    dediščina preteklosti ▸ múlt öröksége
    raziskovanje preteklosti ▸ múlt felfedezése
    daljna preteklost ▸ régmúlt, távoli múlt
    V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.
    bližnja preteklost ▸ közelmúlt
    v preteklosti ▸ a múltban
    ozreti se v preteklost ▸ múltba visszatekint
    Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?
    vračati se v preteklost ▸ visszatér a múltba
    oklepati se preteklosti ▸ ragaszkodik a múlthoz
    Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
    spominjati se preteklosti ▸ a múltra emlékezik
    soočiti se s preteklostjo ▸ a múlttal szembenéz

    2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előélet
    preteklost kraja ▸ település múltja
    govoriti o preteklosti ▸ múltról beszél
    razčistiti s preteklostjo ▸ múltat tisztáz
    obračunati s preteklostjo ▸ múlttal leszámol
    soočiti se s preteklostjo ▸ múlttal szembenéz
    sramovati se preteklosti ▸ múltat szégyell
    spominjati se preteklosti ▸ visszaemlékezik a múltra
    povezan s preteklostjo ▸ múlttal kapcsolatos
    Enkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.
    brskati po preteklosti ▸ múltban kutat
    raziskovati preteklost ▸ múltat kutat
    pozabiti preteklost ▸ múltat elfelejt
    komunistična preteklost ▸ kommunista múlt
    slavna preteklost ▸ dicső múlt
    kriminalna preteklost ▸ bűnözői múlt
    bogata preteklost ▸ gazdag múlt
    Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
    Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

    3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múlt
    del preteklosti ▸ a múlté
    Antibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.
    stvar preteklosti ▸ a múlté
    pripadati preteklosti ▸ a múlté
    Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
    Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.
  • prihájati (-am) imperf. ➞ priti

    1. venire, arrivare, giungere, essere in arrivo:
    tiho prihajati venire, arrivare silenziosamente, quatto quatto
    hitro prihajati arrivare in fretta, sopraggiungere
    prihajati na obisk venire in visita
    vlak prihaja na drugi tir il treno è in arrivo sul secondo binario
    prihajati z letalom, z avtom, peš venire in aereo, in macchina, a piedi

    2. (širiti se) venire, penetrare, diffondersi:
    iz kuhinje prihaja prijeten vonj dalla cucina viene un odorino

    3. arrivare, avvenire, seguire, verificarsi:
    jesen prihaja arriva l'autunno
    zaradi neprevidnosti prihaja do nesreč per l'imprudenza avvengono incidenti
    v mednarodnih odnosih prihaja do napetosti si verificano tensioni nei rapporti internazionali

    4. giungere:
    znanost prihaja do novih odkritij la scienza giunge a nuove scoperte
    prihajam do prepričanja, da je vse zaman sto giungendo alla conclusione che tutto sia vano

    5. venir fuori; venir a dire, a raccontare:
    ne prihajaj mi več s to stvarjo non venir fuori con questa storia

    6. obl.
    prihajati iz mode uscire di moda
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. prihajati v formo venire in forma
    prihajati do izraza risultare evidente
    prihajati k pameti cominciare a ragionare
    prihajati k sebi tornare in se
    prihajati v poštev andar preso in considerazione
    prihaja njegova zadnja ura sta per morire, sta per andare nel numero dei più, è venuta la sua ultima ora
    prihajati stvarem do dna conoscere le cose a fondo
    prihajati do sape riprendere il fiato
    prihajam do tega, da comincio a credere che
    prihajati iz srca venire, sgorgare dal cuore
    prihajati na čisto, na jasno glede česa riconoscere, chiarire qcs.
    reka tu prihaja spet na dan qui il fiume riemerge in superficie
    prihajati na dan z besedo sfogarsi, dire quello che si pensa
    prihajati na svet venire al mondo, alla luce
    prihajati v konflikt s kom venire a conflitto con, scontrarsi con qcn.
    prihajati v leta invecchiare
    prihajati v ospredje divenire attuale, crescere d'importanza; venire, passare in primo piano
    odtod prihaja ime kraja da qui deriva il nome del luogo
  • prislóv adverbio m

    prislov časa (kraja, načina) adverbio de tiempo (de lugar, de modo)
  • prislòv adverb

    prislòv časa (kraja, načina) adverb of time (place, manner)
  • prislòv gramatikalno adverbe moški spol

    prislov časa, kraja, načina adverbe de temps, de lieu, de manière
  • prislóven adverbial, circonstanciel

    prislovno določilo časa, kraja complément circonstanciel de temps, de lieu
  • prislóven (-vna -o) adj.

    1. lingv. avverbiale

    2. lingv.
    prislovno določilo complemento
    prislovno določilo časa, kraja, načina, vzroka complemento di tempo, di luogo, di modo, di causa
  • priučeváti (-újem) | priučíti (-ím)

    A) imperf., perf. addestrare, insegnare:
    priučiti koga obrti insegnare un'arte a qcn.

    B) priučeváti se (-újem se) | priučíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. imparare, apprendere

    2. abituarsi:
    priučiti se navadam kraja abituarsi alle usanze di un luogo
  • središč|e srednji spol (-a …)

    1. točka: matematika der Mittelpunkt, das Zentrum (krogle der Kugelmittelpunkt)
    središče vrtenja das Drehzentrum
    krivinsko središče der Krümmungsmittelpunkt
    središče kristala der Kristallmittelpunkt
    središče kroga der Kreismittelpunkt
    središče zemlje der Erdmittelpunkt
    figurativno (težišče) interesa ipd.: der Schwerpunkt

    2.
    anatomija govorno središče das Sprachzentrum
    slušno središče Hörzentrum
    živčno središče das Nervenzentrum

    3. predel, mesto, stavba: das Zentrum
    mestno središče die Stadtmitte, die Innenstadt
    središče kraja die Ortsmitte, der Ortskern
    -zentrum (počitniško Ferienzentrum, poslovno Geschäftszentrum, industrijsko Industriezentrum, komunikacijsko Kommunikationszentrum, občinsko Gemeindezentrum, somernosti Symmetriezentrum, za trening Trainingszentrum, tiskovno/novinarsko Pressezentrum)
    |
    biti v središču pozornosti im Rampenlicht stehen, im Mittelpunkt stehen
    v središču dogajanja im Zentrum des Geschehens