Franja

circumagō, agere -ēgī -āctum

1. okoli voditi, obrniti (obračati), vrteti: suovetaurilibus circumaguntur verres, aries, taurus Varr., in adorando totum corpus c. Plin. celo telo sključiti = do tal pripogniti; circumagi (o sužnju) osvoboditi (osvobajati) se, ker je gospodar na forumu prijel sužnja za desnico in ga vodil okrog, v znamenje, da je osvobojen, pren.: Sen. ph.; med. circumagi ali refl. circumagere se vrteti se, obrniti (obračati) se: chamaeleonis oculos ipsos circumagi totos tradunt Plin., collum circumagit se Plin., rotunda, quae perpetuo diebus ac noctibus vice mundi circumageretur Suet.

2. occ.
a) circumagere aliquid vleči se okoli česa, obsegati kaj: Aegaeum pelagus... terras... magno ambitu... circumagit Mel.
b) c. aliquem aliqua re obda(ja)ti koga s čim: eos muro circumegit Lact., erat pallio circumactus M. ogrnjen, solis... caput radiis perfusum circumactumque M.
c) c. aliquid kaj okrog potegniti, izpeljati: aratro circumagebant sulcum Varr.
č) circumagere se ali circumagi (v loku, okrog) se vleči, se razprostirati: circumagente se terrarum fronte in occasum Plin., conchae in orbem circumactae Plin. krožno zavite, circumacta curvataque litora Plin. iun.

3. v loku voditi = obrniti (obračati), kreniti, zasukati: equos L., Cu., hastas in venientem ex transverso hostem L., aciem, signa L. vojsko zasukati, circumagi in frontem Cu. poravnati se, c. navem in proram Plin., corpora, unde clamor acciderat T., se ad dissonos clamores L., quacumque classis se circumegerat L., circumagente se vento L. ker se je sprevrgel; preg.: circumagetur hic orbis L. potegnil bo drug veter; pren.: quo te nunc circumagas? Iuv. kam se boš zdaj obrnil? kako se boš zdaj branil? hic paulum circumacta fortuna est Fl. se je obrnila; c. alvum, vesicam Plin. v nered spraviti.

4. pren.
a) (o času) circumagi ali se circumagere tek dovršiti, preteči, miniti: Lucr., Plin. iun., nobis in ipso apparatu annus circumactus est L., aestas se circumegit L., circumactis decem et octo mensibus L. po preteku, triennio circumacto Plin.
b) (o duhu, srcu) dovesti (dovajati) na druge misli, preveriti (preverjati): rumoribus vulgi circumagi L., alieni momentis animi circumagi L., una voce circumegit et flexit Suet., universum prope genus humanum in se c. Plin. na svojo stran spraviti.
c) o drugih abstr.: volubili orbe circumagi Plin. iun. v hitrem menjavanju vrstiti se.

5. v pass. da(ja)ti se od kraja do kraja voditi, gnati, tirati, vlačiti: nil opus est te circumagi H. z menoj pohajati, huc illuc clamoribus circumagi T.

conterraneo

A) agg. (ki je) iz istega kraja

B) m (f -ea) rojak, rojakinja

conterráneo rojaški, iz istega kraja

conterráneo m rojak

corregionale

A) agg. (ki je) iz istega kraja

B) m, f rojak, rojakinja

daccapo, da capo

A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
punto e daccapo pika, nova vrsta!
eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

B) m da capo:
aria col daccapo glasba da capo arija

dépaysement [-peizmɑ̃] masculin sprememba kraja; odtujenost, zgubljenost; vieilli izgon, izgnanstvo

le dépaysement d'un élève qui change d'école zgubljenost učenca, ki menja šolo

disputaillerie [-tajri] féminin pričkanje brez konca in kraja

disputailleur masculin prepirljivec

dodèrati dòderēm dotrgati, uo kraja raztrgati: doderati obuću, odijelo

dodojíti -im, dodojil dodojila
1. dodojiti, prestati dojiti: svinjo je prodal, ko je -ila
2. dodojiti, dojiti do kraja: otroka ni dodojila

dòdrijeti dȍdrēm (ijek.), dòdrēti dȍdrēm (ek.) dotrgati, do kraja raztrgati: dodrijeti haljine

dogovoríti -im, dogovoril -ila
I. dogovoriti, do kraja iskazati, reći: komaj je dogovoril te besede
II. dogovoriti se dogovoriti se, ugovoriti s kim, sporazumjeti (-me-) se: velja, kakor sva se dogovorila; dogovorjene cene; sestati se na dogovorjenem mestu

dòklati dòkoljēm doklati, do kraja zaklati: on ga zakla, ali ga ne dokla

domériti -im
1. domjeriti (-mer-), dodati pri mjerenju
2. domjeriti, premjeriti do kraja

donjòkrajac -ājca m človek iz spodnjega kraja

dopéči -pečem, dopeci pecite; dopekel -pekla
1. dopeći, do kraja ispeći: dopeči krompir
2. dopeći, dodatno ispeći: dopeči še nekaj peciva

down³ [daun] prislov & predlog
dol, doli; spodaj, navzdol; na tleh; na tla; v postelji; do kraja; tik do

to be down oslabeti
to bear down pluti v zavetje
to burn down pogoreti
to die down poleči se
to climb (ali come) down spuščati se
to drop down on s.o. strogo koga grajati
to get down spustiti se; pogoltniti
to get down the bedrock priti stvari do dna
down to the ground popolnoma, temeljito
all down history skozi vso zgodovino
down at heels (and out at elbows) zanemarjene zunanjosti
from king down to cobbler od najvišjega do najnižjega
to let go down the wind opustiti
to look down upon s.o. zaničevati, omalovaževati koga
money (ali pay) down takojšnje plačilo
down on the nail takoj
down in the mouth potrt
down and out popolnoma brez sredstev, gladujoč, sestradan; uničen; za borbo nesposoben
one down the other drug za drugim
to put down zapisati
to run s.o. down slabo o kom govoriti
run down od dela izčrpan
to take s.o. down the peg ponižati koga
to talk down to s.o. razumljivo komu govoriti
down town v mesto, v središče mesta
down under pri antipodih, v Avstraliji
to write down zapisati
worn down ponošen
down the wind z vetrom
down on one's luck potrt

durchwalken prevaljati, do kraja zvaljati; figurativ pretepsti

éra m, zval. êro, mn. ére šaljivec iz užiškega kraja: kad se sastanu -e

ercepùrāć -áća m dial., slabš. človek iz užiškega kraja, primitivec

exil [ɛgzil] masculin izgnanstvo, pregnanstvo; figuré bivanje zunaj domačega kraja; ločitev

exil volontaire prostovoljno izgnanstvo
lieu masculin d'exil kraj izgnanstva
aller en exil, être en exil iti v izgnanstvo, biti v izgnanstvu
condammer quelqu'un à l exil obsoditi koga na izgnanstvo
vivre en exil živeti v izgnanstvu