Franja

sachdienlich koristen (sachdienliche Angaben werden von Polizei erbeten policija prosi za vse koristne informacije)

salūbris -e in (neklas.) salūber -bris -bre, adv. salūbriter (salūs)

1. zdrav = zdravju koristen, zdravilen, dobrodejen, blagodejen, dobrodejno (blagodejno) učinkujoč (vplivajoč) (naspr. pēstilēns): PL., VITR., PR., TIB., LUCAN., COL., PLIN., PLIN. IUN., GELL. idr., locus VARR., natura loci CI., salubrisne an pestilens annus CI., somni salubres, salubres ambrosiae suci V., Phoebe saluber, verba salubria O., aquae, aestates H., gravi malvae salubres corpori H., lotium ad omnes res salubre est CA., ager salubrior CA., regiones saluberrimae C., salubrius refrigerari CI.

2. metaf. koristen, hasnovit, učinkovit, blagonosen, blag, prikladen, primeren, ugoden, zdrav: Q., PLIN., GELL. idr., mendacium L., iustitia H., consilia CI. EP., res salubrior L., sententia rei publicae saluberrima CI., saluber magis quam ambitiosus princeps SUET. mereč pri svoji dobrodelnosti bolj na korist drugih kot na pridobivanje njihove naklonjenosti, trahitur bellum salubriter L. v prid, praediolum hoc tam salubriter emere PLIN. IUN. tako poceni; tako tudi saluberrime refici PLIN. IUN.

3. meton. zdrav = čvrst, krepek (krepak), močen (močan): MART. idr., genus hominum salubri corpore S., corpora hominum salubria et ferentia laborum T., ut salubri sint corpore pecora COL., defuncta morbis corpora salubriora esse incipere (= incipiebant) L.; metaf. zdrav = dober, pravšen, pravšnji, pravi, primeren: quidquid est salsum aut salubre in oratione CI.

saludable zdravilen, zdrav; koristen, dobrodejen

salutaire [salütɛr] adjectif zdravilen, koristen (zdravju)

conseil masculin, lecture féminin salutaire koristen nasvet, koristno čtivo
air masculin salutaire des montagnes zdravilni gorski zrak
remède masculin salutaire dobrodejno zdravilo

salutare¹ agg.

1. zdravilen

2. pren. koristen:
consiglio salutare koristen nasvet

salūtāris -e, adv. salūtāriter (salūs) zdravju koristen, zdravilen, hasnovit, koristen, dober za zdravje, zdravilno učinkujoč, blagodejen, blagonosen = v prid, uspešen (naspr. nocens, mortifer, perniciosus, pestifer): COL., Q., SEN. PH., PLIN. IUN., AMM., ARN., potio CU., calor CI., herbae O., ars H. zdravništvo, zdravilstvo, res CI., tuus videlicet salutaris consulatus, meus perniciosus? CI., oratio salutaris, exemplum salutare L., salutariter armis uti CI., quinque consulatus salutariter rei publicae administrati VAL. MAX.; z dat.: COL., PLIN., Q. idr., consilium salutare utrique CI., hominum generi cultura agrorum est salutaris CI., nihil nobis salutarius CI.; z ad: PLIN. idr., illud ad firmandam vocem salutare CI., cur stella Iovis aut Veneris coniuncta cum Luna ad ortus puerorum salutaris sit CI. ugodna; s contra: herba Britannica ... salutaris ... contra anginas et contra serpentes PLIN.; redko o osebah: agri ipsi tam beneficum, tam salutarem, tam mansuetum civem desiderunt CI. za občo blaginjo skrbnega; tako tudi: bonus et salutaris princeps SUET.; occ.: salutaris littera CI. blagonosna črka (tj. črka A kot kratica za absolvo „oproščam“ na glasovnicah sodnikov; naspr. littera tristis, tj. črka C kot kratica za condemno „obsojam“); salutaris digitus SUET., M. kazalec (morda tako imenovan, ker se uporablja pri pozdravljanju: salūtō -arē). Subst.

1. salūtāre -is, n rešitev, rešilo, rešilno sredstvo, rešilna bilka: VULG., ECCL.

2. salūtāria -ium, n
a) zdravila, leki: pro salutaribus mortifera conscribere CI. (o zdravniku).
b) darila za ozdravitev: TERT.
c) salutaria habere AP. na zdravje piti. – Salutaris v zvezi s kakim subst. kot adj. propr. Collis Salutaris VARR. Blaginjin grič (grič boginje Blaginje, eden izmed štirih vrhov Kvirinala), Porta Salutaris FEST., P. F. Blaginjina vrata (vrata boginje Blaginje ob Kvirinalu; na vrhu je imela Blaginja (Salus) svetišče, od tod ime vrha in vrat), Iuppiter Salutaris (= Ζεὺς Σωτήρ) CI. Jupiter rešitelj; prim.: qui (sc. Iesus) dicitur Latine salutaris (blagonosnik, zveličar) sive salvator (rešitelj) LACT.

Opomba: Superl. maxime salutāris ali saluberrimus.

salutary [sǽljutəri] pridevnik (salutarily prislov)
zdrav, zdravilen; koristen, rešilen

sānābilis -e (sānāre)

1. ozdravljiv: CELS. idr., plaga mihi sanabilis, illi mortifera CI., vulnus O., res nullis medicamentis sanabilis AMBR.; v duševnem oziru: iracundi sanabiles CI., qui ad philosophorum scholas aut sanior redeat aut sanabilior SEN. PH.

2. zdravilen, koristen: erit sanabilius ergo, ut ... CAEL., ista paenitentia cruciabilis, non sanabilis AUG.

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

sávjetan -tna -o (ijek.), sávetan -tna -o (ek.)
1. posvetovalen: -i glas
2. koristen, pameten: prije mjeseca listopada nije -o tući košnice ne svetujemo, da podirate košnice pred oktobrom

serviceable [sə́:visəbl] pridevnik (serviceably prislov)
uporaben, priročen, praktičen; uslužen; koristen; trajen, trpežen, soliden

a serviceable cloth trpežno blago
a serviceable person uporabna oseba

skill [skil]

1. samostalnik
veščina, spretnost, izkušenost, strokovno znanje, talent, pripravnost (at, in za, v)
zastarelo razumevanje, uvidevanje

I have no skill in gardening na delo na vrtu se nič ne razumem

2. neprehodni glagol
arhaično, poetično biti pomemben, važen, koristen; koristiti, pomagati

it skills not nič ne de, to ni važno
what skills talking? kaj koristi govorjenje?

sōspitālis -e (sōspes) koristen, zdrav, zdravilen, ugodno vplivajoč, ugoden: qui[d] tibi sospitali[s] fuit Pl., opinio, deus Macr., adminiculum, aquae, temperies caeli Amm., ex eo caespite Punico tecti manes eius heroici dolorum varietati medentur plerumque sospitales Amm.

subservient [səbsə́:viənt] pridevnik (subserviently prislov)
koristen, uspešen, ki služi ali pomaga (for komu, čemu)
preuslužen, servilen, ponižen, hlapčevski (to do koga)

trebuinciós -oásă (-óşi, -oáse) adj. potreben; koristen

useful [jú:sful] pridevnik (usefully prislov)
koristen, uporaben; ki rabi (za); uspešen, učinkovit, donosen, dober, "prima"

useful information koristne informacije
he is a useful foot-baller on je uspešen, spreten nogometaš
he is pretty useful with his fists on se zna uspešno (učinkovito) posluževati svojih pesti
he made a useful attempt napravil je uspešen poskus
to make o.s. useful narediti se koristnega

ūtibilis -e (ūtī) raben, (u)poraben, rabljiv, (u)porabljiv, koristen: Char., Prisc., quibus ingenium in animo utibilest, modicum et sine vernilitate Pl., servi qui quom culpa carent metuont, i solent esse eris utibiles Pl., eamus intro: non utibilest hic locus, factis tuis Pl., magis non potest esse ad rem utibile Pl., [h]ei solent esse eris utibiles Pl., vide si hoc utibile magis atque in rem deputas Pl., quid minus utibile fuit quam hoc ulcus tangere aut nominare uxorem? Ter.

utíl -ă (-i, -e) adj. koristen, primeren, uporaben; potreben

útil koristen, uporaben; sposoben

artes útiles umetna obrt
resultar útil izkazati se za koristnega
ser útil koristen biti, koristiti

utile [jú:tail ameriško -til] pridevnik
zastarelo koristen, praktičen