Franja

pêči (pêčem)

A) imperf.

1. cuocere, arrostire; friggere:
peči flancate, kruh friggere le frittelle, cuocere il pane
peči meso arrostire la carne
peči na ražnju arrostire allo spiedo
peči na masti, na olju friggere nello strutto, nell'olio

2. scottare, bruciare, abbrustolire

3. bruciare, ardere, pizzicare:
kopriva peče l'ortica brucia
oči me pečejo mi bruciano gli occhi
zgaga me peče ho bruciore di stomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vest ga peče gli rimorde la coscienza
pren. znati kaj več kot hruške peči sapere un sacco di cose; saperla lunga

B) pêči se (pêčem se) imperf. refl.

1. arrostire, stare al sole

2. gastr. cuocere;
pečenka se peče v pečici l'arrosto cuoce nel forno

písan² (-a -o) adj.

1. multicolore, variopinto, colorato; arlecchino:
pisan prt tovaglia arlecchino

2. pren. svariato, variegato, screziato:
pretepsti koga, da bo ves pisan bastonare uno di santa ragione
bot. pisana kopriva coleus (Coleus hybridis)
zool. pisana penica silvia (Sylvia)
pisan balonček rificolona
pisan marmor mischio
zool. pisana poljarica biacco (Coluber viridiflavus)
zool. pisana vitezovka ligeo (Lygaeus equestris)
pren. pisana zmes mosaico
zool. pisani kolojezičnik discoglosso (Discoglossus pictus)

pivk|a³ ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika (mrtva kopriva) die Taubnessel (bela Weiße)

pozeb|sti [é] (-em) durch Frost geschädigt werden; pozimi: auswintern
figurativno kopriva ne pozebe Unkraut vergeht nicht

pozébsti (-zébem) perf. gelare; bruciare (con il gelo):
poganjki so pozebli il gelo ha bruciato i germogli
pren. kopriva ne pozebe la mala erba non muore mai

pozébsti helar(se); congelar(se)

kopriva ne pozebe bicho malo nunca muere

sȉtan -tna -o
1. majhen: čovjek -a uzrasta; puna kuća -e djece; ostao je sav život sitan činovničić
2. droben: -o brašno; sitan novac; -a roba; -a stoka drobnica; -o stočarstvo
3. malenkosten, nepomemben: voditi -e razgovore; -i obziri; -e stvari
4. -a granica bot. puhasti hrast; -a kopriva bot. mala kopriva; -a ljubičica bot. divja vijolica; -a leća bot. vodna lečica; -a mlječika bot. obmorski mleček

Unkraut, das, plevel; Unkraut vergeht nicht kopriva ne pozebe

velecvet|en [è,é] (-na, -no) großblütig
rastlinstvo, botanika velecvetni … rastlinstvo, botanika Großblütige(r) …
(sončece Großblütiges Sonnenröschen)
velecvetna mrtva kopriva Großblütige Taubnessel, der Nesselkönig
| ➞ → črnoglavka, lučnik, naprstec …

véliki (-a -o)

A) adj.

1. (določna oblika od velik)
Velika Britanija Gran Bretagna
Aleksander Veliki Alessandro Magno
Peter Veliki Pietro il Grande

2.
velika potreba feci, defecazione, evacuazione
iti na veliko, na malo potrebo andare di corpo, fare il bisogno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
hist. Velika Antanta la (Grande) Intesa
lov. velika divjad selvaggina grossa
soc. velika družina grande famiglia
fiz. velika kalorija chilocaloria
bot. velika kopriva ortica (Urtica dioica)
šol. velika matura esame di maturità
anat. velika medenica grande bacino
kem. velika molekula macromolecola
šport. velika nagrada gran premio
velika plošča disco microsolco
mat. velika os elipse asse maggiore dell'ellisse
šah. velika rokada arrocco lungo
rel. velika sobota Sabato Santo
muz. veliki boben grancassa
zool. veliki danec danese, grande danese, alano
trg. veliki ducat grossa
rel. veliki duhovnik Gran Sacerdote
zool. veliki hrček criceto, hamster (Cricetus cricetus)
veliki izpreminjevalček iride (Apatura iris)
bot. veliki kačnik gigaro (Arum maculatum)
veliki kijec mazza di tamburo (Lepiota procera)
zool. veliki klobučnjak rizostoma (Rhizostoma pulmo)
bot. veliki koren inula (Inula)
zool. veliki krasnik calcofora (Chalcophora)
veliki kudu cudù (Strepsiceros strepsiceros)
veliki mara marà (Dolichotis australis)
veliki metljaj distoma (Distomum hepaticum)
rel. veliki mojster (v viteških redovih) Gran maestro
zool. veliki mravljinčar formichiere (Myrmecophaga tridactyla)
veliki orient (masonska loža) Grande oriente
rel. veliki petek Venerdì Santo, parasceve
zool. veliki podkovnjak rinolofo, ferro di cavallo (Rhinolophus)
zool. veliki robec rombo maggiore (Psetta maxima)
geogr. Veliki Saint Bernard Gran San Bernardo
anat. veliki simpatik ortosimpatico
lingv. veliki stavek periodo
zool. veliki strnad strillozzo (Emberiza calandra)
rel. veliki svečenik gran sacerdote
zool. veliki škurh chiurlo (Numenius arquata)
rel. veliki šmaren Assunta; ekst. ferragosto
rel. veliki teden settimana santa
zool. veliki vampir spettro (Vampyrum spectrum)
astr. Veliki voz Orsa maggiore
hist. veliki vezir (glavni sultanov svetovalec) gran visir
bot. veliki vres scopa (Erica arborea)
film. veliki zaslon grande schermo
rel. veliki inkvizitor Grande inquisitore
veliki zbor (pri Hebrejcih) sinedrio
veliko mesto metropoli

B) véliki (-a -o) m, f, n hist.
sestanek štirih velikih incontro dei Quattro Grandi
na veliko kaj narediti fare qcs. alla grande
na veliko trgovati commerciare all'ingrosso

weed [wi:d]

1. samostalnik
plevel; slaba trava
poetično zel, rastlina
pogovorno cigara, cigareta
sleng slaboten, mršav človek, mršav človek, suhec; mršava žival, kljuse

the Indian (ali soothing) weed tobak, "travica"
red weed mak
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe
weed grown preraščen s plevelom

2. prehodni glagol
(o)pleti (a garden vrt)

to weed out opleti; figurativno iztrebiti, iztrgati, odstraniti
neprehodni glagol
opleti (plevel)
figurativno izvršiti čistko

žégnan (-a -o) adj. benedetto:
žegnana voda acqua benedetta
bot. žegnana kopriva cardo benedetto, santo (Cnicus benedictus)

žibrat moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (mrtva kopriva) die Taubnessel (rdeči Rote)

глушить glušiti; zagluševati; (teh.) ustavljati; (lj.) ugašati; (vulg.) tolči;
крапива глушит цветы kopriva duši cvetje, prerašča cvetje;
г. рыбу omamljati ribe z udarci po ledu ali z dinamitom;
г. водку žlampati vodko

жечься
крапива жжётся kopriva peče;
хорошие вина жгутся (pren.) dobra vina so zelo draga, slana

лихой

1. pogumen, junaški; uren, okreten; živahen;

2. hudoben, zloben; objesten;
лиха беда начало начать začetek je zmeraj težak;
лихое споро, не умрёт скоро kopriva nikoli ne pozebe