Franja

kováčev (-a -o) adj. del fabbro, da fabbro:
kovačeve klešče tenaglie da fabbro
PREGOVORI:
kovačeva kobila je zmeraj bosa la moglie del calzolaio è sempre scalza

māter -tris, f (indoev. *ma-Hter- iz lahko izgovorljivega zloga *mā oz. *ma [prim. mamma = gr. μάμμη, μάμμα], skr. mātár-, gr. μήτηρ, dor. μάτηρ, sl. mati [gen. matere], hr. mȁti, stvnem. muoter = nem. Mutter, ang. mother)

1. mati: N., H., V., Lucr., Sen. ph., Iust., Suet. idr., si quidem istius regis (sc. Anci Martii) matrem habemus, ignoramus patrem Ci., frater matre eādem natus (naspr. utroque parente natus) L., facere aliquam matrem O. narediti nosečo, matrem fieri de aliquo O. spočeti, zanositi, otroka dobiti s kom, matrem esse de aliquo O. otroka imeti s kom.
a) (o živalih) mati (kobila, krava, ovca, koza idr.): Varr., prohibent a matribus haedos V., od tod dojnica: Pl., pueros lambere matrem V. doječo volkuljo, matrem agere Fl. za doječo mater biti.
b) (o rastl.) matica = matično deblo: Col., plantas (sadike) abscindere de corpore matrum V.
c) (o vodah) (iz)vir: Mel.
d) (o deželah) mati dežela, materinska dežela, matična država, domovina: Mel., haec terra, quam matrem appellamus L.
e) (pogosto o mestih) materinsko mesto (= gr. μητρόπολις, pesn. tudi μήτηρ): quem mater Aricia misit V., Populonia mater V., Brixia Veronae mater Cat.
f) včasih (kakor gr. μητρόπολις) = glavno mesto: mater Italiae Roma Fl., Nicaea, quae in Bithyniā mater est urbium Amm.

2. occ. soproga, zakonska družica, žena: V., L.

3. metaf.
a) mati kot častni naslov spoštovanih starejših žena, poseb. boginj, potem žena nasploh: mater familias Ci., castae matres (žene) ducebant sacra V., Grais servitum matribus ibo V., matres Baccho attonitae V. bakhantke, Vesta mater O., V., magna mater Ci. ali samo Mater V. = Cybele, Flora mater Lucr. = mater florum O., m. frugum O. = Ceres, m. Amorum O. = Venus, m. Matuta L., m. Terra L., O., Lucr., Suet., Aur.; prim.: iacens pronus (sc. Brutus) matri dedit oscula Terrae O.
b) (o starih ženah) mamica, mamka, starka: iubemus te salvere, mater Pl.
c) mati, roditeljica, rodnica, začetnica, stvariteljica, povzročiteljica, vzrok, vir, izvor, začetek, temelj, osnova, podlaga: Lucr., Corn., Q., Cl., apes mellis matres Varr., mater, ut ita dicam, rerum omnium natura Ci., mater eius (sc. avaritiae) est tollenda, luxuries Ci., pax Numae mater huic urbi iuris et religionis fuit Ci., utilitas, iusti prope mater H.

4. meton.
a) materin(sk)a ljubezen: simul matrem labare sensit O., mater redit Sen. tr.
b) materinstvo: Sen. tr.

moreau, morelle [mɔro, -rɛl] adjectif črn; masculin vranec

cheval masculin moreau konj vranec
jument féminin moreauelle črna kobila

òpasān -a -o opasan: opasan opasačem; -a kobila obrejena kobila

pie² [pi] adjectif, invariable črn in bel, marogast; féminin sraka; figuré klepetulja

cheval masculin, jument féminin pie črno-bel konj, kobila
voiture féminin pie de la police črno-bel policijski avto
être voleur comme une pie krasti kot sraka
bavarder, jaser comme une pie mnogo govoriti, brbljati
(figuré) trouver la pie au nid napraviti veliko odkritje, srečno najdbo

plemensk|i² [é] (-a, -o) faselbar, Zucht-
plemenski bik der Zuchtbulle
plemenski žrebec der Beschäler, Deckhengst, Zuchthengst, Schälhengst
plemenski izbor die Zuchtwahl
plemenska kobila die Zuchtstute
plemenska žival das Zuchttier, der Fasel
plemenska živina das Faselvieh, Zuchtvieh

pleménski tribal; of race, racial; clannish; genealogical

pleménska kobila broodmare
pleménska mržnja racial hatred
pleménsko sovraštvo mutual hatred of races
pleménska živina breeding cattle, pedigree stock

poulinière [pulinjɛr] adjectif

jument féminin poulinière plemenska kobila

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

sedemleten pridevnik
1. (o starosti) ▸ hétévesStara je komaj tri leta, pa že bere in piše kot sedemletni otrok. ▸ Még csak hároméves, de már úgy ír és olvas, mint egy hétéves.

2. (o trajanju) ▸ hétévesMitterrand je ostal predsednik in zaokrožil svoj drugi sedemletni mandat. ▸ Mitterrand elnök maradt, és kitöltötte második hétéves mandátumát.

stock² [stɔk]

1. pridevnik
trgovina ki je stalno na zalogi, v skladišču; pripravljen, gotov
gledališče ki je na repertoaru, ki se često uprizarja, predvaja
figurativno ki se vedno ponavlja (uporablja) (izraz); v rabi; stalen, običajen; banalen; stereotipen
agronomija živinorejski, plemenski

stock aeroplane serijsko letalo
stock argument predmet, o katerem se često govori
stock clerk upravnik skladišča
a stock farm živinorejska farma
a stock mare plemenska kobila
stock phrase stalna fraza
stock play stalno igrana, repertoarna (gledališka) igra
a stock size standardna, normalna velikost

2. prislov
kot klada

he stood stock-still ni se ganil, stal je kot lipov bog

suitée [sɥite] adjectif

jument féminin suitée kobila z žrebetom; divja svinja z mladiči

štirileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ négyévesDoma imamo štiriletno hčerko, ki komaj čaka bratca ali sestrico. ▸ Otthon van egy négyéves lányunk, aki alig várja, hogy kistestvére legyen.

2. (o trajanju) ▸ négyévesIz kluba so sporočili, da bodo z igralcem podpisali štiriletno pogodbo. ▸ A klubból tájékoztattak, hogy a játékossal négyéves szerződést írnak alá.

trileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ háromévesNjuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házaséletüket két gyermekük – az ötéves fiuk és a hároméves lányuk – teszi boldoggá.

2. (o trajanju) ▸ háromévesOrganizatorji so podpisali triletno pogodbo. ▸ A szervezők hároméves szerződést írtak alá.

vientre moški spol trebuh, spodnji del trupa; vamp; votlina; medicina stolica, opravljanje potrebe

yegua de vientre plemenska kobila
desde el vientre de su madre (fig) od svojega rojstva (dalje)
hacer de vientre potrebo opraviti, iti na stolico
llenarse el vientre napolniti si želodec, pošteno se najesti
vientre ayuno no oye a ninguno, el vientre no tiene orejas (pregovor) sila kola lomi

žrebe [è] srednji spol (-ta …) das Fohlen
kobila z žrebetom die Mutterstute

θῆ-λυς, εια, υ, ion. θήλεα (gl. θάομαι² ) 1. krepilen, hladilen, moker ἐέρση. 2. ženski, φόνος umor žensk; ἀϋτή ženski glas; ženskega spola, slaboten, mehkužen, nežen, slab; ἡ θήλεια ἵππος kobila; subst. ἡ θήλεια ženska, samka, samica; τὸ θῆλυ ženski spol, ženska NT; comp. θηλύτεραι (θεαί) nežnejše, slabotnejše (boginje).

ἵππος, ὁ, ἡ [Et. idevr. ek'wo-s, lat. equus] 1. konj, kobila (θήλεια), žrebec (ἄρσην). 2. naprežen voz, bojni voz, borilec z vozom. 3. ἡ ἵππος konjica, konjeništvo, οἱ ἵπποι jezdeci.