Franja

sword [sɔ:d]

1. samostalnik
meč; sablja
sleng bajonet; orožje
figurativno (vojaška) oblast, moč; uničenje z mečem; vojna, smrt

at the point of the sword na konici meča, figurativno z grožnjo vojne (smrti)
by fire and sword z ognjem in mečem
with drawn sword z golim mečem
sword and cloak (novel) viteški (roman)
the sword vojaška oblast; vojna, klanje
the sword of justice sodna oblast
the sword of the spirit religija božja beseda
broad sword meč s široko ostrino za sekanje
cavalry sword sablja
double-edged sword dvorezen meč
court sword meč, ki se nosi z dvorjansko obleko
to appeal to the sword zateči se k orožju
to cross swords, to measure swords prekrižati meče, spopasti se z meči, pomeriti se z meči
to draw the sword potegniti (izvleči) meč, začeti vojno
to be at sword's points biti si sovražen
to put to the sword obglaviti, usmrtiti (z mečem, s sabljo)
to sheathe the sword vtakniti meč v nožnico, nehati se vojskovati, nehati (končati) vojno
to throw one's sword into the scale figurativno podpreti svoje zahteve z mečem (orožjem), s silo

2. prehodni glagol
(redko) posabljati, pobiti

Ἄρης, ὁ [Et. sor. ἀρειή, najbrže slov. jar, hud; jara kača, jara peč; – gen. Ἄρεως, εος, dat. ει, acc. η, ην, voc. Ἄρες; ep. ηος, ηι, ει, ῃ, η(ν); ion. Ἄρεος, ει, εα]. 1. Ares, vojni bog. 2. boj, bitka, klanje, umor, poguba; Ἄρεα συνάγειν (ἐγείρειν) boj začeti.

ἄρνειος 3 (ἀρνός) ovčji, jagnjetov; κρέα ἄρνεια jagnjetina, koštrunovina; φόνος ubite ovce ali klanje ovc.

ἐγ-χειρέω (χείρ) [impf. ἐνεχείρουν, plpf. 2 sg. ἐγκεχειρήκης] 1. polagam roko na kaj, lotevam se, poprijemam se česa, poskušam kaj, začenjam, σφαγαῖς napravljam klanje; ποί odpravljam se kam. 2. napadam τινί.

σφαγή, ἡ (σφάζω) 1. klanje, žrtvovanje, umor, uboj, poboj. 2. a) smrtna rana; b) grlo, goltanec (mesto, kjer se je žival zaklala).

τραγο-κτόνος 2 (κτείνω) kozle moreč, αἷμα klanje kozlov.

φονή, ἡ ep. umor, moritev, uboj, klanje, prelivanje krvi; pl. smrtne rane.

φόνος¹, ὁ 1. umor, moritev, uboj, pobijanje, klanje, prelivanje krvi, poboj, smrt, smrtna kazen, δημόλευστος smrt s kamenanjem. 2. a) morilno orodje, kopje; b) vzrok umora Od. 21, 24; c) (po umoru) prelita kri; d) kraj umora.

бой m boj, bitka, borba; udarjanje;
дать б. začeti boj;
скотный б. klanje živine;
барабанный б. bobnanje;
б. часов bitje ure;
кулачный б. boj s pestmi;
брать с бою vzeti z naskokom;
бой-баба odločna ženska, možakarica

расправа f nasilen, okruten obračun, kaznovanje; (hist.) sodba; (hist.) sodni organi;
кровавая расправа pokol, klanje;
у меня с ним короткая р. z njim bom hitro obračunal;
кулачная расправа obračunavanje s pestmi