Franja

crocher [krɔše] verbe transitif, vieilli natakniti na kavelj; marine zgrabiti s kavljem; zgrabiti, trdno držati

crocheter [krɔšte] verbe transitif odpreti (ključavnico) z odpiračem; nabosti; obesiti na kavelj; vieilli kvačkati

dr̀kmār -ára m kavelj na dolgem drogu za pritegovanje brun, plohov

einhaken obesiti na kavelj, pritrditi s kavljem; Technik zadirati se; prijemati v; sich bei jemandem einhaken prijeti koga pod roko; bei etwas einhaken poprijeti za

Enterbalken, der, [Schiffahrt] Schifffahrt historische Bedeutung, Geschichte lovilni kavelj (za pritegovanje ladje)

Fallheber, der, drvarski kavelj, klin

flesh-hook [fléšhuk] samostalnik
kavelj za obešanje mesa

fluke² [flu:k] samostalnik
kavelj sidra, harpune, sulice; loputa kitovega repa

Flunke, die, sidrni kavelj

gaff¹ [gæf] samostalnik
železni kavelj za ribolov; ostre osti, harpuna

sleng to blow the gaff ovaditi, izdati skrivnost
ameriško, pogovorno to stand the gaff biti vztrajen, potrpežljivo prenašati
to give the gaff surovo ravnati, strogo kritizirati

grapple¹ [grǽpl] prehodni glagol & neprehodni glagol
zgrabiti, spoprijeti se (together)
drug drugega se okleniti
mornarica zatakniti kavelj, privleči ladjo

figurativno to grapple with resno se spoprijeti, z vso vnemo se lotiti

griffon [-fɔ̃] masculin beloglavi jastreb; krilati lev; dolgodlak ptičar (pes); velik kavelj

griffon basset dolgodlak jazbečar

harpagō¹ -ōnis, m (iz gr. ἁρπάγη : ἁρπάζω)

1. kaveljčast —, kljukast drog za podiranje zidovja: harpagonum numero effecto C.; occ. kot voj. t. t. ladijski kavelj (ladijska kopika) = na verigo pritrjen, spredaj z železnim kavljem okovan drog, s katerim so pritegovali sovražno ladjo (manus ferrea kljuka spojka pa je neposredno na verigi viseča kljuka, ki je služila v isti namen): Auct. b. Hisp., Fl., hi manus ferreas atque harpagones paraverant C., asseres ferreo unco praefixi — harpagones vocantur — ex Punicis navibus inici in Romanas coepti L., harpagones et manus (sc. ferreas) Pericles Atheniensis (addidit) Plin.; Cu. istoveti kopiko s kljuko spojko: ferreae quoque manus — harpagonas (sic!) vocant — … praeparabantur.

2. metaf. kot psovka za grabežljivega človeka = zmikavt, ropar: Pl.

*harpon [arpɔ̃] masculin harpuna; železen kavelj

hook² [huk]

1. prehodni glagol
kriviti, ukriviti; zakavljati, obesiti na kavelj; zapeti (in v, on, up na)
uloviti na trnek (tudi figurativno)
sleng ukrasti
šport udariti od strani (boks); udariti kroglo v levo (golf); nabosti na rogove

2. neprehodni glagol
(u)kriviti se, viseti na kavlju; pustiti se zapeti; čvrsto se oprijeti (to česa, koga)

sleng to hook it pobrisati jo

Kranhaken, der, Technik kavelj žerjava

lupus -ī, m (iz *lúqu̯os, indoev. *u̯l̥ku̯uo- [po drugi razlagi iz indoev. kor. *u̯el-, razširjenega v *u̯lēq- vleči, (raz)trgati, torej volk (*u̯l̥-qu̯-) divja zver, ki trga; gl. lacer, vellō in voltur]; prim. gr. λύκος [iz *Ƒλύκος] = sab. lupus = sl. volk = hr. vûk = let. vìlks = got. wulfs = stvnem. wolf = nem. Wolf)

1. volk, Marsu posvečena žival: Martius l. V., Martiales lupi H., lupi barba H. (pesn. = volčji gobec) = lupi rostrum Plin., lupi raptores V. ali rapaces H., Lact., simulacra luporum L. kipi volkulje z njenimi mladiči, lupi habitus Ambr. volčja podoba, lupus femina (lupa) Enn. fr., Varr. volkulja; pren.: adiciens numquam defuturos raptores Italicae libertatis lupos nisi silva in quam refugere solerent esset excisa Vell. Po Plin. so starodavniki menili, da je škodljivo in pogubno videti volka (enako kot pri nas praznoverneži trdijo o zajcih, mačkah in starkah) ter da človek onemi, če ga volk prej vidi kot on volka; od tod: vox quoque Moerim iam fugit ipsa; lupi Moerim videre priore V. (Ecl. 9, 51). Preg.
a) lupus in fabula Ter., Ci. ep., Serv. volk pride, če se govori o njem = mi o volku, volk na vrata (o človeku, ki se pojavi, kadar govorimo o njem; prim: eccum tibi lupum in sermone Pl.).
b) lupum auribus tenere Ter., Suet. (prim. gr. λύκον τῶν ὤτων ἔχειν) volka za ušesa držati = v veliki zadregi biti, ne vedeti ne naprej ne nazaj, ne vedeti ne kod ne kam.
c) hac urget lupus, hac canis H. = v kleščah, med kladivom in nakovalom biti.
d) ovem lupo committere Ter., Ci. ovco zaupati volku = dati kozliče volku pasti, kozla (kravo) v zelnik spustiti (prim.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum Ci. in gr. λύκος ποιμήν).
e) cautus metuit foveam lupus H. = kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi (prim.: gr. οὐκ αὖϑις ἀλώπηξ ἁλώσεται).
f) lupus non curat numerum (sc. ovium) V. volk požre ovce, tudi če so preštete.
g) lupus ultro fugiat oves V. volk naj se svojevoljno izogne ovcam = nemogoče naj bo mogoče.
h) lupo agnum eripere Pl. volku iztrgati ovco (o zelo težki stvari).
i) lupus est homo homini Pl. človek je človeku volk = ne zaupaj tistemu, ki ga ne poznaš. — Starodavniki so poznali tudi zgodbo o volkodlaku: ambiguus lupus O. človek, ki se lahko spremeni v volka.

2. metaf.
a) šalj. kot m. k subst. lupa (blodnica) blodnik, hotnik, razuzdanec, razvratnež, pohotnež, vlačugar: Nov. fr.
b) (zaradi požrešnosti) α) požrešna morska riba luben, brancin: Lab. fr., Varr. ap. Plin., Col., Mart., Macr., l. Tiberinus H. β) nek mehkužec, „volčji pajek“: Plin. (11, 80).

3. meton.
a) volčje žvale, volčja brzda (= lupata frena; gl. lupātus 3): Stat. (Achill. 1, 281), equus … duros accipit ore lupos O.
b) grebljica, maček = sidro, kljuka, vlečni kavelj, kavelj „zagrabnik“: lupi ferrei L.
c) ročna pilica (žagica): Pall.
d) bot. hmelj (Humulus lupulus Linn.): Plin. (21, 86). — Lupus -ī, m Lúpus = Volk, priimek več rimskih rodov (prim. srbsko ime Vuk).

manica -ae, f (subst. adj. iz manus, pravzaprav ročna reč, stvar za roko) večinoma v pl.

1. (sc. vestis) dolg rokav na tuniki, ki je segal čez roko in tako nadomeščal naše rokavice, gr. χειρίς; nosile so ga le ženske in mehkužniki v Rimu ter kmetje pozimi: Varr., Ci., T., Iuv., Plin. iun., Isid., Non. idr., tunicae manicas habent V.

2. (sc. catena) ročna spona (starejše vklepnica, pota), žabica, v pl. tudi lisice, okovi: V., Ap., Val. Fl., Cod. Th., inicite huic manicas Pl., in manicis et compedibus te tenebo H.; pren.: sic laqueis, manicis, pedicis mens irretita est Luc. ap. Non.; metaf. pritegovalni kavelj, kljuka pritezača, kopíka, ladijski kavelj (sicer imenovan harpago ali manus ferrea): ast alias manicaeque ligant teretesque catenae Lucan. — Poznolat. pisano manicha: Hier.

mezzomarinaro m navt. (gaffa) čolnarski kavelj

mousqueton [muskətɔ̃] masculin, histoire kratka puška; karabinka, puška s kratko cevjo; kavelj z zapiralno vzmetjo