Franja

caupōnula -ae, f (demin. caupōna) krčmica, borna krčma, beznica: Ci.

dēverticulum (star. dēvorticulum) -ī, n (dēvertere, dēvortere)

I.

1. stranpot, stranska pot: Ter., Plin., Suet., Front., Dig., quae deverticula flexionesque quaesisti? Ci., nota deverticula petere Cu.

2. pren.
a) skrenitev (od pravega predmeta), zavoj, prestanek: Val. Max., Iuv., ab rerum natura declinare et legentibus deverticula amoena quaerere L.
b) odstop(anje) (od običajnega opisovanja, nauka): d. eloquendi Q. nenavaden način, deverticula et anfractus Q., per varia sectarum deverticula Arn.
c) „odstop“ besede od običajnega pomena, sprememba v pomenu, preobrat: d. significationis (pomena) Gell.
č) „odstop“ od običajnega zdravljenja = neobičajen način zdravljenja: aquarum calidarum deverticula Plin.

— II.

1. postajališče, počivališče, prenočišče: cum gladii abditi ex omnibus locis deverticuli protraherentur L.; v slabem pomenu slaba krčma: Nero … lupanaria et deverticula … pererrabat T.

2. pren. skrivališče, zakotje, zavetišče: Plin., Q. (XII, 3, 11), nec devorticulum dolis (est) Pl., fraudis et insidiarum d. Ci.

fonducho moški spol slaba gostilna ali krčma

gānea -ae, f: CI., S., L., T., PLIN. IUN., SUET., AP. ali (star.) gāneum -ī, n: NAEV. FR., PL., TER., VARR. (prim. gr. *γα-νεῖον, dor. *γά-ναιον podzemeljsko stanovanje) podzemeljska (kletna) krčma, beznica; te so bile na slabem glasu kot gnezda skrivne razuzdanosti; prim.: occulta loca et subterranea, quae ganea Graeci vocant ISID., ganeum antiqui locum abditum ac velut sub terra dixerunt P. F.; meton. tudi življenje po krčmah, popivanje, pijančevanje.

guinguette [gɛ̃gɛt] féminin predmestna krčma, izletniška gostilnica (v zelenju)

gurgustiolum -ī, n (demin. gurgustium) borna kočica, beznica, slaba krčma: AP.

gurgustium -iī, n (gurges) borna koča, beznica, slaba krčma: SUET., AMBR., in gurgustio habitare CI., ex gurgustio prodire CI.

khan [ka:n, kæn] samostalnik
kan; han, obpotna krčma na Bližnjem vzhodu

pájzelj -zlja i -zeljna m (austr. Beisel) nisko razg. pajzl, krčma najniže vrste, zanemarena prostorija

popīna -ae, f (osk.-umbr. izpos., čisto lat. coquīna; gl. coquō)

1. javna kuhinja, stojniška kuhinja, kuhinja na stojnici, slaba krčma, bezníca, krčmetina, starejše barilnica: Pl., Mart., Suet. idr., pro conclavibus popinae sunt Ci., praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell.

2. meton.
a) jed(i), obed iz javne (stojniške) kuhinje (krčme(tine), barilnice): si epulae potius quam popinae nominandae sunt Ci.
b) smrad iz javne (stojniške) kuhinje (krčme(tine), bezníce, barilnice): taeterrimam popinam inhalare Ci.

tambarria ženski spol Čile zakotna krčma

ventorillo, ventorro moški spol vaška krčma, pivnica; beznica

духан kavkaška krčma

кабачок m

1. majhna krčma;

2. buča (za jed)

barrel¹ [bǽrəl] samostalnik
sod; puškina cev; valj; trebuh (npr. konja); prostorninska mera (pribl. 147 l)
ameriško denar za politično kampanjo

pogovorno not enough barrel šibkega telesa
to have s.o. over a barrel spraviti koga v škripce
barrel house, barrel shop krčma
barrel pump ročna črpalka
to holler down a rain barrel gobezdati

kŕčmica (-e) f dem. od krčma modesta osteria, bettola

meritōrius 3 (meritum) najemen, najemniški, najet, plačan: artificium Sen. ph., raeda, cenaculum Suet., taberna Val. Fl. krčma, salutatio Sen. ph. pri katerem si človek obeta plačilo; subst. meritōria -ōrum, n prostori, sobe, ki se dajejo v najem le za kratko obdobje, le za kratko obdobje najemni prostori, najemne sobe: Iuv., Icti., meritoria facere (naspr. locare) Icti. prostore (sobe) da(ja)ti v najem za kratek čas.

2. klas. le v pomenu za spolne odnose, za nečistovanje najet, plačan: pueri Ci. plačani deški ljubimci, scorta Suet., Arn.; subst. meritōrium -iī, n javna hiša, bordel, kurbišče, hotnišnica: Ambr.

mornárski sailor's, sailor, seamanlike, seamanly

mornárska bluza sailor's blouse
mornárska krčma sailor's tavern
mornárska obleka sailor suit
mornárska obleka in posteljnina (mornarja vojne mornarice) slops pl
mornárski ovratnik sailor collar
mornárska pesem sailor's song, (sea) shanty
mornárski suknjič pea jacket
mornárski posel, poklic, življenje a seafaring life, humoristično a life on the ocean wave
mornárski tovariš (mornar na isti ladji) shipmate
soba za mornársko obleko (opremo) slop-room

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela

road-side [róudsaid]

1. samostalnik
cestni rob

2. pridevnik
obcesten, ležeč ob cesti

road-side plants obcestne rastline
road-side inn gostilna, krčma ob cesti