Franja

Zadetki iskanja

  • gaesum -ī, n (kelt. izpos.) metalno kopje galskih, pozneje tudi rimskih lahkooboroženih vojakov, Grkov in Afričanov: VARR. FR., C., V., L., PR., STAT., SIL.
  • garrocha ženski spol kopje z zazobkom; pikadorjevo kopje
  • hàrba ž (t. harbe, ar.) zastar. kratko kopje
  • hastīle -is, n (hasta)

    1. drog, deblo, kol, ročník: detorta hastilia Sen. ph. krivi koli, h. candelabri Vulg., arcus curvantur flexis hastilibus Amm. po zapognjenem lesu; kot opora mladim trtam in drugim rastlinam = kolec, količ(ek): Col., Plin., Hier. ap. Aug., rasae hastilia virgae fraxineasque aptare sudes V.; pesn.: densis hastilibus horrida myrtus ali myrtus validis hastilibus V. z močnim vejevjem.

    2. occ. kopjišče, sulišče: ferrum, quod ex hastili in corpore remanserat N., missile telum hastili abiegno L., bipalme spiculum hastili semicubitali infixum L., e silva hastile recisum O., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., h. de vepribus Col.

    3. sinekdoha metalno kopje: adducto contortum hastile lacerto inmittit V., Picus fixurus apros … hastilia bina ferebat O., arma hastilia Cu. metalno orožje, curvatum h. Iuv., h. contorquere Sil., h. torquere Vop.
  • hastula1 -ae, f (demin. hasta)

    1. paličica: hastula regia „kraljeva paličica“, bot. zlatoglav: Plin. (po drugih assula regia), Ap. h.

    2. vejica: Sen. ph.

    3. majhno kopje, suličica: Fr.
  • iaculor -ārī -ātus sum (iaculum)

    I. intr. metalno kopje (oščep) vreči, — metati: totum diem iaculans Ci., magnam laudem consequi equitando, iaculando Ci., iaculantium ictūs Plin.; metaf. metati komu kaj na (v) oči, napadati ga —, zaganjati se vanj s čim: probris procacibus in aliquem L., sententiis obliquis in uxorem Q. —

    II. trans.

    1. kaj vreči, metati, lučati, zagnati (zaganjati): Hector Danaum Phrygios iaculatus puppibus (na ladje) ignes V., iaculari missilem ignem in obsessos T., silicem in hostes O., saxa lacerto O., umbram, lucem Plin., fulmina Plin., Ap., duros imbres Col. poet. (o Jupitru), urceolum … in caput alicuius Petr.; refl.: iaculari se
    a) vreči se, zagnati se: se praecipiti pondere Lucan., se in confertissima hostium tela Fl.
    b) vzpe(nja)ti se: avium more se in altum Cl. (o vrvohodcu).
    c) (o plamenu) bukniti, kvišku planiti, — buhati: ex ea parte se iaculari atque emicare Ap.
    č) naprej se pomikati: in quas partes sese iaculetur (cometes) Plin.

    2. metaf. (iz)bruhati, izustiti: verbum Lucr., probra in aliquem L., dicta in calvos Petr., sententias vibrantes digitis Q., convicia in aliquem Aug.

    3. occ.
    a) za kom ali čim vreči, — metati, — streljati, kaj s kopjem, s strelo zade(va)ti, — ubi(ja)ti, ustreliti: cervos H., arces sacras H. (o Jupitru), aëra misso vacuum disco O., pedes elephantorum Plin.
    b) metaf. gnati se za čim, poganjati se za kaj: multa H. — Act. soobl. iaculō -āre -āvi -ātum: Ven., Isid.; pass.: iaculari Ap., iaculatur Isid., iaculatus 3 Lucan., Tert., Arn., Aug.
  • iaculus 3 (iacĕre) ki se meče, metalen: rete iac. Plin. — Od tod subst.

    I. iaculus -ī, m

    1. (sc. serpens) kača zaganjalka (= ki se z drevesa zaganja na svoj plen): Plin., Lucan., Ven.

    2. (sc. funis) metalna vrv ali zanka, ki so jo volom metali čez rogove: Col. s pl. iaculi (pri drugih laquei). —

    II. iaculum -ī, n

    1. vržena stvar, vržek: iacula floris Ap., missilium caelestium iacula Ap., illud iaculum Min. vrženi kamenčki.

    2. (sc. rete) metalna —, ribiška mreža: hic iaculo pisces, illa capiuntur ab hamis O.; tudi metalna mreža, ki jo je rabil gladiator retiarius Isid.

    3. (sc. telum) metalno kopje: Sis. fr., Auct. b. Afr., Q., Suet., solem prae iaculorum multitudine et sagittarum non videbitis Ci., fervefacta iacula in casas iacĕre C.
  • javeline [žavlin] féminin dolgo, tenko kopje; agronomie majhna red
  • jereed [džərí:d] samostalnik
    leseno kopje (pri igrah arabskih konjenikov)
  • kostòlōmka kostolomno kopje
  • lancea -ae, f (kelt. beseda)

    1. prvotno španska sulica, dolgo kopje (z metalnim jermenom na sredini): Cu., Sen. rh., Lucan., Suet., Fl., Gell., lanceāque infestā … medium femur traicit Voluseni Hirt., sparos aut lanceas … portabant S., lanceā configere Sis. fr. ali transfigere Lucr. ali figere Iust.; tudi lovska sulica: cape venabulum et ego sumo lanceam Ap.

    2. pren.: iniecto non scrupulo, sed lanceā Ap. velik strah, zona.
  • matara -ae, f: C. ali mataris -is, f: L. ali materis -is, f: Sis. ap. Non., Corn. (kelt. beseda) galsko metalno kopje, sulica.
  • mesancula -ae, f: Gell. in mesancylum -ī, n: P. F. (gr. μεσάγκυλον) metalno kopje z jermenom na sredini.
  • mìzdrak m (t. myzrak)
    1. zastar. kopje s sekirico na vrhu, helebarda
    2. dial. cepec, tepec, teleban
  • morne3 [mɔrn] féminin, histoire obroček, ki je napravil kopje, sulico nenapadalno
  • ornus -ī, f (iz *ŏsinos ali *ŏsenos; prim. gr. ἀχερωίς beli topol, ὀξύη bukev, sl. jêsen, hr. jȅsēn, jȁsēn, lit. úosis jesen, let. uôsis, stvnem. ask = nvn. Esche)

    1. gorski ali mali jêsen (Fraxinus ornus Linn.): V., O., H., Col., Plin.

    2. metaf. jesénovo kopje: o. ferrata Sil., vibrabilis Aus.
  • pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

    1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

    2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla2); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.
  • porraccio m (pl. -ci) bot. (asfodelo) kraljevo kopje, volovski rep (Asphodelus albus)
  • rejón moški spol kopje bikoborcev na konju; bodica, ost
  • rest5 [rest] samostalnik
    zgodovina kavelj na oklepu srednjeveškega viteza, v katerega je zataknil svoje kopje pri napadu na nasprotnika
Število zadetkov: 191