Franja

Hippasus (-os) -ī, m (Ἵππασος = Jezdec) Hípaz,

1. Evritov sin: O., Hyg.

2. neki Kentaver: O.

3. kalidonski lovec: O.

4. Aktorjev oče: Hyg.

5. Priamov sin: Hyg. — Od tod patron. Hippasidēs -ae, m Hipazov sin: Naubolus Hipp. Stat.

hippe͡us -ī, m (gr. ἱππεύς jezdec) konjska zvezda, neka repatica: hippeus (imitatur) equinas iubas Plin.

Hippotēs -ae, m (Ἱππότης = Jezdec) Hípot,

1. Kreontov sin v Korintu: Hyg.

2. neki Trojanec: Serv.

īn-suētus² 3 (in [priv.], suēscō)

1. nenavaden: non insueta gravīs tentabunt pabula fetas V., insuetum per iter V., solitudo L., studium Suet., quibus insuetus liberalior victus esset L., murmura Sil., limen V. tuj, sol O. nenavadna luč, insueto equite L. ker je nenavaden jezdec (= pešec) sedel na konju; kot notranji obj.: insueta rudens V. nenavadno; adv. īnsuētē nenavadno, zoper navado: Cael.; komp. īnsuētius: Aug.

2. nevajen česa; abs.: grave est omne insuētis onus Ph.; z objektom
a) v dat.: Syphax insuetus moribus Romanis L.; nam. dat. ad z acc.: corpora insueta ad onera portanda C., ad stabilem pugnam L., ad spectaculum L.; inf.: Arcades insueti acies inferre pedestrīs V., insuetus vera audire L., vinci L.
b) v gen.: homo insuetus laboris, operum, navigandi C., male audiendi N., pugnae C., contumeliae Ci., moris L.

jahač moški spol (-a …)

1. (jezdec) der Reiter

2. pripomoček: der Reiter
označiti z jahačem abreitern

3. gradbeništvo, arhitektura (nastrešni stolpič) der Dachreiter

4. živalstvo, zoologija der Ritterfisch

kartotéčen de fichier

kartotečni jezdec cavalier moški spol (à fiches)
kartotečni listek fiche ženski spol
kartotečna škatla boîte ženski spol à fiches

kartotéčen (-čna -o) adj. schedaristico, schedografico; di, della cartoteca; di, dello schedario:
adm. kartotečni jezdec cavalierina
kartotečna mapa classificatore
kartotečna omara schedario

nomadsk|i (-a, -o) nomadenhaft, nomadisierend, nomadisch
nomadski jezdec der Reiternomade
nomadski način življenja der Nomadismus
nomadski pastir der Wanderhirt
Nomaden- (ljudstvo das Nomadenvolk, pleme der Nomadenstamm, življenje das Nomadendasein, Nomadenleben)
živeti nomadsko nomadisieren

panache [panaš] masculin perjanica; čop na ptičji glavi; familier, figuré krasota, sijaj, blesteč nastop

panache de fumée oblak dima
aimer le panache imeti rad parade, vojaško slavo
avoir du panache imeti ponosno hojo, držo; paradirati
faire un panache (jezdec, kolesar, avto) prekucniti se

prekúcniti faire basculer, culbuter, renverser, bouleverser, invertir, chambarder ; (čoln) chavirer

prekucniti se culbuter, basculer; (avto) capoter; (jezdec, kolesar, avto) faire panache, faire la cascade, se retourner, familiarno faire une pirouette (ali un soleil)
prekucniti v jarek verser dans le fossé
prekucniti vagonček basculer un wagonnet
prekucniti se vznak tomber à la renverse, se renverser en arrière

rēctor -ōris, m (regere) vodnik, vodja, voditelj, vladar, gospodar, upravljalec, upravitelj, predstojnik, ravnatelj, krmar, voznik, usmerjevalec: navis rector Ci. krmar, equi S., T. jezdec, elephanti L.; metaf.: civitatis rector Ci. vladar, Dolopum O. ali Thebarum H. kralj, maris, deûm, Olympi O. gospodar, vladalec, peditum T. vodnik, castris (= castrorum) Lucan., Syriae rector T. namestnik; o pedagogu, učitelju, mentorju: Suet. idr., custos rectorque Plin. iun.; o neživih subj.: animus ille rector dominusque nostri Sen. ph., rector nostri animus Ap., iudicis vultus … rector est dicentis Q.

ride^*2 [ráid]

1. neprehodni glagol
jahati, jezditi; okobal sedeti; biti primeren za ježo; voziti se, peljati se; (o ladji) plavati na, gibati se, usidrati se, biti zasidran; drveti, hitro voziti; plavati (on nad)
ležati, mirovati, počivati (on na)
obračati se (on na)
tehtati v jahalni obleki
ameriško, sleng pustiti (stvari) teči

he rides well on dobro jaha, je dober jezdec
to ride on s.o.'s knees jahati komu na kolenih
he rides just under 11 stone v jahalni obleki (na konju) tehta malo manj kot 70 kg
do you mind riding with your back to the engine? vam je vseeno, če se peljete s hrbtom obrnjeni proti lokomotivi?
to ride at an anchor biti zasidran
to ride for a fall vratolomno jezditi (jahati), figurativno nesmotrno delati (ravnati, postopati), drveti v pogubo, biti pred padcem (o vladi itd.)
to ride to hounds goniti (divjad) s psi, iti na lov (na lisico), loviti
some boys ride to school nekaj dečkov se vozi (s kolesom) v šolo
turf rides soft rušnat (travnat) teren nudi prijetno jahanje
distress was riding among the people revščina je vladala med ljudmi
let it ride! ameriško, sleng pusti(te), naj stvar gre, kot hoče!
to ride and tie izmenoma jahati in pešačiti (ob konju), figurativno menjavati se pri delu

2. prehodni glagol
jahati (a horse konja)
jezditi, okobal sesti na; pustiti (koga) jahati; sedeti na; voziti (bicikel); prejezditi (deželo); dohiteti, prehiteti; (često pasivno) obvladati, tlačiti, mučiti, tiranizirati; (o živalih) naskočiti
ameriško prevoziti z avtom, prejahati (razdaljo, zemljišče itd.)

to ride an unbroken horse jahati neukročenega konja
to ride a bicycle voziti kolo, peljati se na kolesu
to ride a child on one's knees ujcati otroka na kolenih
father rides his child on his back otrok jaha na očetovem hrbtu
to ride one's horse at an obstacle pognati konja čez zapreko
to ride the high horse figurativno oblastno, gospodovalno se vesti, prevzetovati
to ride a hobby figurativno (za)jahati svojega konjička
to ride a joke to death ponavljati šalo (dovtip) tako dolgo, da izgubi vrednost (postane dolgočasna)
the nomads rode the desert nomadi so prejezdili puščavo
they rode him on their shoulders nesli so ga na ramenih
to ride a race udeležiti se konjske dirke
to ride shank's mare sleng pešačiti
to ride the waves jahati ali plavati na valovih

skočíti to jump, to spring, to make a jump (ali spring, leap, bound), to bound; to take a leap (ali jump, bound)

na noge skočíti to leap to one's feet
skočíti v vodo to jump into the water, (pri kopanju) to dive
skočíti na glavo v vodo to take a header (ali a headlong, headfirst dive) into the water
skočíti komu na pomoč to rush (ali to hurry) to someone's help
skočíti z zidú to jump down off a wall
skočíti na stol to jump up on (to) a chair
skočíti iz postelje to jump out of bed
skočíti v sedlo to leap (ali to vault) into the saddle
skočíti na tla (dol, na zemljo) to jump down, (jezdec) to leap off, to dismount

spanisch španski; spanische Wand španska stena; spanische Sprache španščina; spanischer Reiter Heerwesen, Militär španski jezdec; Spanischer Bürgerkrieg španska državljanska vojna; Spanische Fliege španska muha; spanischer Pfeffer feferon; das kommt mir spanisch vor to se mi zdi več kot čudno

špánski espagnol, d'Espagne; hispanique, ibérique

španski jezik la langue espagnole, l'espagnol
španska jezikovna posebnost hispanisme moški spol
španski jezdec (vojaško), figurativno cheval moški spol de frise
španska muha cantharide ženski spol
to mi je španska vas cela m'est incompréhensible

špánski (-a -o) adj. spagnolo, di Spagna:
španski jezik spagnolo
španska glasba musica spagnola
špansko vino vino di Spagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
španska bikoborba corrida
bot. malocvetna španska detelja trifoglino (Dorycnum germanicum)
med. španska bolezen (gripa) spagnola, morbo spagnolo
hist. španska inkvizicija inquisizione spagnola
zool. španska muha cantaride (Lytta vesicatoria)
španska navada spagnolismo
šah. španska otvoritev apertura spagnola
španska stena paravento
bot. španski bezeg lillà, siringa (Syringa vulgaris)
hist. španski čevelj stivaletto malese
španski cigan gitano
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
gastr. španski vetrc meringa

špánski español; de España; hispano, hispánico

po špansko a la española
španski jezik el español, la lengua española, el idioma español
španska jezikovna posebnost hispanismo m
španski jezdec (voj, fig) caballo m de Frisa (ali Frisia)
španska muha cantárida f
španska stena biombo m (chinesco)

tailor [téilə]

1. samostalnik
krojač

lady's tailor damski krojač
tailor's bird hudomušno likalnik (krojaški)
tailor's cramp, tailor's spasm krč v prstih
tailor's twist vrsta dolge svilene niti
the tailor makes the man obleka dela človeka
to ride like a tailor figurativno biti slab jezdec; slabo, nespretno jahati

2. prehodni glagol
krojiti, delati ali narediti obleko (for za)
obláčiti (koga)

well tailored dobro oblečen, (o obleki) dobro narejen, krojen
who tailors you? kdo vam dela obleke?
a play tailored to the audience za publiko prirejena igra
neprehodni glagol
biti krojač, opravljati krojaški poklic

tener*

1. držati, prijeti, zagrabiti, vzeti; nositi; zaje(ma)ti, vsebovati, zavzemati

tener a cuestas na hrbtu nositi (imeti)
tener fuerte trdno držati

2. imeti (v posesti), na voljo imeti, uživati, razpolagati z; vzdrževati; v rokah imeti; obladati; upravljati, voditi; (s)hraniti; dobiti, doseči; biti obložen z, trpeti (na)

tener años biti že v letih, biti prileten
tener brazo imeti močno roko
tener la caja voditi blagajno
tener calentura imeti vročino
tengo calor toplo mi je
tengo frío zebe me
tener cara de imeti videz, izgledati kot
no tener competidor biti brez konkurence
tener curso veljaven biti (denar)
tener cuerda navit biti (ura)
tener cuidado paziti, skrbeti za, varovati (čuvati) se
eso me tiene con mucho cuidado to me zelo skrbi
tener espíritu biti duhovit
tener éxito doseči uspeh
tener gana(s) imeti tek; želeti, hoteti
un hombre que tiene premožen človek
tener la mano manca skop(uški) biti
tener las manos largas biti prepirljiv
tener mano con uno velik vpliv pri kom imeti
tener mano en (fig) imeti svoje prste pri
tener muchas manos biti zelo spreten
tener a mano pri roki imeti; brzdati, krotiti
tener entre manos imeti v delu, delati na
tener miedo bati se
tener necesidad de potrebovati
tener presente predočiti si, v mislih imeti, misliti na
tener trato(s) con občevati z
tener trazas de zdeti se (izgledati) kot da
tener vergüenza sramovati se
no tener vergüenza biti nesramen
le tengo voluntad rad ga imam
¡tenga V.! tu imate! izvolite (vzeti)!
tened y tengamos (fig) živeti in pustiti živeti

3. brzdati, zadržati

tener la mano (fig) obvladati se, previdno postopati
tener a raya brzdati, v šahu držati
tener la risa zadrževati smeh

4. vzdrževati, hraniti (po)gostiti; podpirati; negovati, skrbeti za; varovati, braniti

tener sobre sí a alg. morati skrbeti za koga

5. preživeti, prebiti

tener un día aburrido ves dan se dolgočasiti
tener fiesta praznovati, ne delati, imeti prosto (šolarji)
tuvimos las fiestas en Madrid preživeli smo praznike v Madridu

6. imeti za, smatrati, meniti, misliti (o), ceniti

tener a imeti za, smatrati za
tener a bien blagovoliti, za dobro spoznati
tener a mal zameriti
tener a menos prezirati, zaničevati
lo tengo a gran honra velika čast je zame
¿qué tienes de ello? kaj misliš o tem?
tener en más bolj ceniti, rajši imeti
tener en menos, tener en poco malo ceniti, prezirati
tener en (ali a) mucho visoko ceniti
tener para sí meniti, biti mnenja
yo tengo para mí que... (trdno) sem prepričan, da; moje osebno mnenje je, da ...
tener por bien smatrati za pametno (koristno)
tener por objeto nameravati

7.

tener que morati, biti prisiljen
tener que ver con una mujer imeti ljubezensko razmerje z žensko
tiene que ser muy interesante gotovo je zelo zanimivo
no tengo que preguntar ni mi treba vprašati

8.

no tengo con quien hablar ne vem, na koga naj se obrnem; nimam nobene družbe
no tener sobre qué caerse muerto biti reven kot berač
¡tengo de (ali que) matarle! ubiti ga moram (grožnja)

9.

tenerla de poeta imeti pesniško žilico
tenerlas con alg. spreti se s kom
no tenerlas todas consigo (fig) bati se, biti boječ
tener lugar vršiti se; dogoditi se
según le tengo dicho kot sem Vam že (ponovno) rekel
según tengo entendido po mojem mnenju
lo tengo muy oído to sem že večkrat slišal, to se mi zdi znano (npr. napev)
tener atravesado a uno (en la garganta) (fig) koga v želodcu imeti, ne trpeti koga
me tiene muy asombrado zelo se čudim temu
eso me tiene muy preocupado to me zelo skrbi
eso me tiene muy nervioso to mi gre na živce
eso me tiene tranquilo to me ne vznemirja, to mi je vseeno
tenerse držati se; obstati; upirati se, ne popustiti; držati s kom
tenerse bien a caballo biti dober jezdec
tenerse en mucho domišljati si
tenerse fuerte en trdovratno vztrajati pri

unseat [ʌnsí:t] prehodni glagol
vreči iz sedla; vreči s sedeža, s položaja; odstaviti (ministra itd.)
parlament odvzeti komu sedež (mandat) v parlamentu (proglasiti izvolitev za neveljavno)

unseated nesedeč; vržen iz sedla (jezdec)
to be unseated ne sedeti; politika biti brez mandata, biti izključen iz parlamenta