Franja

level¹ [levl] pridevnik (levelly prislov)
raven, vodoraven; enak, izenačen; trezen, pameten; prediren, hladen (pogled)
fizika enake potence
ameriško, sleng pošten, fair
ameriško, ekonomija obročen

level with v isti višini z
to make level with the ground zravnati z zemljo
to draw level with s.o. dohiteti koga
a level race izenačena dirka
to do one's level best potruditi se na vso moč
to give s.o. a level glance predirno (hladno) koga pogledati

lieblos neprijazen, neljubezniv; Behandlung: hladen, ravnodušen; lieblose Behandlung slabo ravnanje z

loveless [lʌ́vlis] pridevnik (lovelessly prislov)
brez ljubezni, neljubljen, hladen

malīgnus 3, adv. -ē (malus in gīgnere)

1. zloben = slab, neugoden, nerodoviten, jalov, pust: difficiles terrae collesque maligni V. nerod(ovit)ni, malignior terra Plin. iun. manj rodovitna, angustae fauces aditusque maligni V. tesni, zelo zaprti, slabi, ostium Sen. ph. ozka, tellus Stat. slaba, huda pot, lunae lux maligna V. medla.

2. zloben, hud(oben), pokvarjen, malopriden, hudodelski, zavisten, nevoščljiv, sovražen, hudovoljen, zlovoljen, zlohoten, zlonameren, brezbožen, nenaklonjen (naspr. benīgnus): malignum volgus spernere H., malignae leges et invida iura O., malignis oculis spectare V., m. paupertas Mart., sermo Suet., capita malignissima Sen. ph., maligne loqui L. ali dicere Plin. iun., benefacta maligne detrectare O., maligne legere librum Plin. iun., malignius sermonem habere Cu.; tudi škodljiv, kvaren: studia O.

3. pretirano varčen, skop, stisnjen, škrt, neradodaren, pičel, boren, nezadosten, pomanjkljiv, nezadovoljiv, majhen (naspr. largus): fama O., Venus (= concubitus) O., caupones H., ignis Mart., victus Sil., unda Lucan., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q., laudare maligne H., maligne decernere L., praebere omnia L., maligne praebere commeatūs Iust., ager maligne plebi divisus L., maligne apertus Sen. ph. ali virens Plin. malo, ne posebno, non mihi tam maligne fuit Cat. ni mi šlo tako slabo, malignius alere corpus Sen. ph., malignius plorare aliquem Petr.; metaf. v vedenju mrzel, hladen, nedostopen: maligna multo et magis procax facta est Ter.

marble¹ [ma:bl]

1. pridevnik
marmoren, marmornat, kakor marmor
figurativno hladen, nečuteč

2. samostalnik
marmor, marmoren kip
množina frnikole

to play at marbles frnikolati se

marbly [má:bli] pridevnik
marmornat, kakor marmor
figurativno hladen

marmoreal [ma:móuriəl] pridevnik
poetično marmornat, hladen, bled

metallic [mitǽlik] pridevnik (metallically prislov)
kovinski, metalen
figurativno kovinski, zvonek (glas)
figurativno hladen, trd (človek)

ekonomija metallic currency kovani denar
metallic paper kredni papir

mrȁzan -zna -o
1. mrazen, mrzel, leden: -a noć
2. bel od slane: vide se njeni tragovi na -oj travi
3. ekspr. hladen: -e riječi; -a vanjština

nivālis -e (nix)

1. snežen: Plin., Val. Fl., dies L., venti V. metež, metavica, Tanais V. v sončni deželi, Hebrusque nivali compede vinctus H. v ledenih sponah, n. Algidus, n. aurae H., undae Mart., aqua Gell., moles Sil. kup snega.

2. zasnežen, snežnat: Othrys V., vertex Appeninus V., iuga Sen. ph., Aetna Plin.

3. metaf. ki je tak kot sneg, „snegast“
a) mrzel kot sneg (kot led), mrazen, mrzel, hladen: Fl., dies Sen. ph., osculum Mart.
b) bel kot sneg, snežnobel: equi candore nivali V.; pren. = čist: pietas Prud.

opācus 3

1. act. senčen, senčnat, senco delajoč: arbor, ilex, nemus V.

2. pass. obsenčen, zasenčen, v senci, osojen, hladen (naspr. aprīcus): opacā fusus in herba O., o. ripa Ci., locus densiore umbrā opacior Plin. iun., opacissima nemorum pascua (naspr. aprīca hiberna) Col., frigus V. senčni hlad, hladna senca; subst. n.: in opaco Plin. v senci (hladu), ferimur per opaca locorum V. senčnati kraji.

3. metaf.
a) temen, mračen: nox V., mater (zemlja), nubes, Tartara O., vetustas Gell.
b) góst: barba Cat.

passionless [pǽšənlis] pridevnik (passionlessly prislov)
brezstrasten, miren, hladen

pincé, e [pɛ̃se] adjectif hladen, prezirljiv, ošaben; prisiljen; masculin, musique pizzicato

pisse-froid [pisfrwa] masculin, familier hladen, dolgočasen, čemeren človek

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

prȍhlādan -dna -o hladen, prijetno hladen, svežilen: prohladan vjetar

răcorós -oásă (-óşi, -oáse) adj. hladen, svež

rebutant, e [rəbütɑ̃, t] adjectif odbijajoč, zoprn, odvraten, neprijeten, hladen (sprejem)

travail masculin rebutant zoprno delo
visage masculin rebutant oduren obraz

réce adj. hladen, mrzel, svež

recēns -entis (najbrž iz re in indoev. kor. *(s)ken-, *qen- spočeti, ustvarjati; izvirati, nastati; posta(ja)ti svež; prim. gr. καινός, sl. začeti, začetek)

I. adj.

1. svež = ravnokar prihajajoč, prišel, prišedši, gredoč, vračajoč se od kod, takoj (brž, naravnost, prècej) po čem, za čim, gredoč od kod, kmalu po čem: Varr. idr., Romā sane recentes Ci. ep., recens victoriā, dolore et irā, praeturā T.; nav. s praep.: recens a vulnere Dido V. prav zdaj (ravnokar, pravkar, malo prej) ranjena, Poenus recens ab excidio Sagunti Iberum transiit L., cum e provincia recens esset Ci. takoj po vrnitvi iz province, Homerus recens ab illorum aetate Ci. ki je živel takoj za njimi, viri a diis recentes Sen. ph. naravnost od bogov izhajajoči, vox, a qua recens sum Sen. ph. ki se ga še živo spominjam, recens a dolore T. še otožnega (žalostnega srca), še ganjen od boli (bolesti), še poln bolečine; toda: recens in dolore T. v še mladi boli, v še sveži bolečini (bolesti), recentior in dolore Corn.; pren.: locus caede recens V. na katerem se je pravkar izvršil umor, na katerem je pravkar prišlo do umora, še topel od prelite krvi.

2. svež = na novo prihajajoč, čil, močen, močan, jak, čvrst, trden, krepak, korenjaški (naspr. defatigatus, (de)fessus): Auct. b. Afr., Iust. idr., integri et recentes defatigatis succedunt C., equi O., animus L., clamor Plin. živahen.

3. svež, nov, mlad, pravkaršnji (pravkaršen), ravnokaršnji (ravnokaršen), zdajšnji, sedanji, recénten (naspr. vetus): recens filii veterem patris renovavit memoriam N., veteris contumeliae … recentium iniuriarum memoria C., recens odium L., officia recentissima Ci., antiqui viri … et recentes Ci., Cato recens Sen. ph. Kato mlajši, memoria recentior Ci. novejši čas, hanc ipsam recentem novam (sc. rem) devoravit Ci. ki mu je šele pred kratkim pripadlo, crescam laude recens V., fera T. nedavno ujeta, pred kratkim ulovljena, catulus Varr. pravkar povržen; subst. m. pl. recentiores novejši, poznejši, mlajši pisci, novodobniki, sodobniki: Ci., Plin.; subst. n. pl. recentia še sveže = novejše (pravkaršnje, pravkar pretekle, pravkar minule, nedavne) reči (stvari, zadeve): Ci.

4. (o)presen, príčen, svež, hladen, mrzel, studèn (studén): recens aqua, latices O. sveža = malo prej zajeta voda, lac O. sveže mleko = mleko izpod krave, sanguis O. še topla, serta V., herbae O., caespes C., nequam est (sc. piscis) nisi recens Pl. če ni ujeta pred kratkim, arma O. na novo (na)brušeno, prata recentia rivis O. namakani, recens tellus O. na novo ustvarjena; metaf.: recenti re Pl., Ci. ali recenti negotio Ci. ali recenti facto O. ali in recenti Icti. pri samem dejanju, ob dejanju samem, sredi dejanja, takoj, recens adhuc calor Cu. še živa, recens anima O. duša pravkar umrlega, recens partus T. pravkaršnji. —

II. adv. (recēns) ravnokar, pravkar, malo prej, nedavno, pred kratkim, pred nedavnim, v zadnjem času, zadnjič, nedolgo tega, otódi: Gell. idr., puer recens natus Pl., Octavius recens natus Suet. (pl. subst. recens nati novorojenci: Gell., Lact.), quod recens audivimus Corn., sole recens orto V., recens acceptum vulnus T., recens perdomita Hispania T., recens ad Regilium lacum accepta clades L., inter recens domitos Isauros S. fr., coria recens detracta S. fr., corpora nova et recens nata Lact., animalia recens edita Lact.

Opomba: Abl. sg. recentī, pesn. včasih ĕ: O.; nom. pl. recentia, gen. recentium, pesn. včasih -um: H., Sil. — Od tod adv. recenter: recenter capti turdi Pall., recenter lecta poma Pall.; superl. recentissimē res nedavno, prav pred kratkim (nedavnim), res otódi: res recentissime gestae Iust. prav pred kratkim, quam recentissime stercorato solo Plin.