palandrana f obl.
1. (moška) domača halja
2. (gabbana) šalj. širok plašč
Zadetki iskanja
- palla -ae, f
1. do nog segajoča vrhnja halja, gubasta halja, gubast plašč rimskih dam, ki so ga nosile vrh stole, kadar so hodile ven, pála: Plin., H., Mart. idr., longae tegmen pallae V.; tudi plašč tragiških igralcev, citrašev, bogov idr.: Corn., Tib., Val. Fl., Stat. idr., pallae repertor Aeschylus H.; v nepravem pomenu spodnja obleka: Circe pallam induta, insuper murato amictu circumvelatur O.
2. zavesa, zastor: cum inter dicentes et audientem palla interesset Sen. ph. - pallium [pǽliəm] samostalnik (množina pallia)
palij, grška in rimska vrhnja halja
cerkev palij, del nadškofovega ornata
anatomija možganska opna
zoologija lupina mehkužcev - pare-poussière [parpusjɛr] masculin, invariable delovna zaščitna halja proti prahu
- peignoir [péinwa:] samostalnik
francosko domača halja, ogrinjalo (pri česanju) - peignoir [penjwar] masculin kopalni plašč; ženska domača halja
se sécher dans son peignoir (p)osušiti se v kopalnem plašču - peinador moški spol jutranja halja; brivski prtiček; česalec, frizer
- peplum -ī, n ali peplus -ī, m (gr. πέπλον, πέπλος)
1. péplos, velik ženski plašč, dolgo ohlapno žensko oblačilo, nav. brez rokavov: Cl.; poseb. velik plašč Ateninega kipa v Atenah ob panatenajah: Pl., V., Stat.
2. pozneje pri Grkih in Rimljanih péplos, veliko moško vrhnje oblačilo, sploh ohlapno vrhnje oblačilo, vrhnja halja: Lact. - roulier, ère [rulje, ɛr] masculin, vieilli voznik; féminin vozniška halja, bluza
- saut-de-lit [sodli] masculin, invariable jutranja ženska halja
- save-all [séivɔ:l] samostalnik
hranilnik
narečno otroški prtiček; skledica s konicami za izkoriščanje ostankov sveč
narečno delovna halja
sleng skopuh, stiskač - scendilētto m invar.
1. predposteljnik
2. jutranja halja - Schlafrock, der, jutranja halja
- silk-gown [sílkgaun] samostalnik
britanska angleščina svilena halja državnega (višjega) odvetnika
figurativno državni (višji) odvetnik - smock [smɔk]
1. samostalnik
delovna halja ali obleka
arhaično ženska srajca; otroška haljica za igranje; domača ženska delovna halja
2. prehodni glagol
obleči delovno haljo (obleko); nabirati v gube, gubati (blago) - smock frock [smɔ́kfrɔk] samostalnik
platnena delovna halja ali bluza za delo na polju - soprana f relig. brezrokavna halja semeniščnikov
- stola -ae, f (tuj. στολή)
1. stóla, dolgo, od vratu do gležnjev segajoče žensko oblačilo: Varr., Sen. ph., Plin. iun., Mart., Dig., Cass. idr., Dianae amplum signum cum stola Ci., stola longa O., ad talos stola demissa H., cunnus velatus stolā H.; meton. imenitna gospa, odlična gospa (dama), imenitnica, patricijka, aristokratka, plemkinja, plemenitnica, plemenitašinja: hic iuvenum coetu stola mixta Stat., ut inviolata … stola relinqueretur Val. Max., inter stolam plebemque Plin.
2. metaf. kot moško oblačilo, ki je segalo do gležnjev, dopetna halja, talar, talarna toga: Enn. ap. Non., amicti stolis albis Vulg.; poseb. talar
a) piskačev (ob Minervini svečanosti): Varr., quid sibi personae, quid stola longa (sc. tibicinis) volunt? O.
b) Izidinih svečenikov: Ap. — Kot priimek rim. Stola -ae, m Stóla, npr. Sex. Stola Sekst Stola: Ci. - synthesis -is, acc. -in, abl. -ī, f (tuj. σύνϑεσις sestava, sklad)
1. skupina skupaj spadajočih posod, jedilni servis, starejše namizje: Stat., septenaria Mart.
2.
a) skupina naenkrat oblečenih oblačil, vsa oprava, obleka: Dig., sic micat innumeris arcula synthesibus Mart.
b) metaf. lahko domače vrhnje oblačilo, nočna halja, hišna halja, ki so jo nosili zlasti za mizo, na Saturnov praznik tudi na cesti, spalna suknja: mutata tibi est synthesis undecies Mart., synthesibus dum gaudet eques dominusque senator Mart. - syrma -atis, n (tuj. σύρμα)
1. sírma = oblačilo z vle(č)ko, prekopetna halja, talar, vlečka: Sid., Prud., cum parum forti gradu auro decorum syrma barbaricum trahit Sen. tr., inde tam molles placuere cultus et sinus laxi fluidumque syrma Sen. tr., et fluidam crispo duxisset syrmate (vlečka) vestem Paul. Nol.; tako haljo so nosili zlasti igralci v tragediji, da je bila njihova postava videti veličastnejša: Sid., ante pedes Domiti longum tu pone Thyestae syrma vel Antigones seu personam Melanippes Iuv., num ex eo argumentarere etiam uti me consuesse tragoedi[i] syrmate, histrionis crocota, † orgia, mimi centunculo? Ap., si aviae pallio aurato atque purpureo pro syrmate tragoedus uteretur Vop. — Soobl. syrma -ae, f: ecponitor, vorruncent cum syrma simul Afr. fr., quid hic cum tragicis versis et syrma facis? Valerius poeta ap. Prisc.
2. meton. tragedija, žaloigra: Musa nec insano syrmate nostra tumet Mart., transtulit ad tragicos se nostra Thalia cothurnos: aptasti longum tu quoque syrma tibi Mart., nam scelus, a Pyrrha quanquam omnia syrmata volvas, nullus apud tragicos populus facit Iuv.