Franja

hamshackle [hǽmšækl] prehodni glagol
koleniti živino, privezati glavo h kolenu, spodvezovati
figurativno brzdati, krotiti

hastārius 3 (hasta)

1. h kopju spadajoč, suličen: censio P. F.

2. nanašajoč se na dražbo, dražben; od tod subst. hastārium -iī, n dražbeni zapisnik: Tert.

hês m za polustepen snižen ton h

hís m za polustepen povišen ton h

hr̀vāština ž, hrváština ž
1. vrsta lahkega rdečega vina iz H. Zagorja; sjediti uz čašu -e
2. zastar. hrvaščina

Hustenreiz, der, dražljaj h kašlju

istànčati -ām
I.
1. stanjšati: zlato se može u najfinije žice i listiće istančati
2. visoko dognati: istančati svoje poglede na umjetnost
3. iti h koncu: vino je istančalo
4. shujšati: veoma si istančao otkako te nisam vidio, video
II. istančati se izostriti se: sluh mu se istančao

iti² (gre, gresta, gredo)

1. ura, stroj: gehen, stroj: laufen (die Uhr geht, die Machine geht/läuft); figurativno tek stvari: seinen Lauf nehmen; figurativno (potekati) gehen, laufen
figurativno iti gladko [glattgehen] glatt gehen

2. (bližati se) kaj gre h koncu (etwas) geht zu Ende
kdo gre proti 60. letu (jemand) geht auf die (60)
ura gre proti polnoči /gre na polnoč es geht auf/gegen Mitternacht

3. vlak, avto ipd.: (peljati) fahren

4. (biti mogoč) gehen (ne bo šlo es geht nicht)

5. kapaciteta:
v posodo, vrečo, vagon ipd. gre 5 litrov, 12 kg, 6 ton gehen in (etwas); račun: gehen (kolikokrat gre 5 v 15? wie oft geht 5 in 15?)

6.
tja gre (tja spada) kos pohištva: passen

7.
omara ipd. gre skozi vrata, hodnik: passen

8. (pritiče) komu kot pravica: (jemandem) zustehen, zukommen

9. se prodaja: gehen (dobro gut, povsod überall, slabo schlecht)

10. sonce, mesec, zvezde:
iti za goro untergehen (sonce/luna gre za goro die Sonne/der Mond geht unter)

11.
denar je šel (das Geld) ist dahin/weg/futsch
napeljava je šla (die Leitung) ist kaputt

k, ka predl. z daj.
1. k (pred k in g) h: ode k materi; sjesti k ručku sesti h kosilu; idem ka gospodinu grem h gospodu; približujem se k mestu približavam se ka gradu; obratio se ka kralju obrnil se je h kralju
2. proti: put k Prizrenu, udariti k istoku napotiti se proti vzhodu; oblaci se dižu k nebu; udaću se k jeseni omožila se bom proti jeseni; obrnuti glavu k prozoru
3. do: ljubav k narodu
4. za: naš ustanak protiv fašizma poslužio je k oslobodenju i okolnih naroda

kòljēnčiti -īm (ijek.), kòlēnčiti -īm (ek.) koleniti, privezati govedu glavo h kolenu, da na paši ne more tekati in objedati drevja: koljenčiti kravu

Krampfneigung, die, nagnjenje h krčem

*lūdicer ali *lūdicrus (neizpričani obl.) -cra -crum (lūdus)

1. za kratkočasenje, za zabavo služeč, kratkočasen, zabaven: ars ludicra armorum Ci., pueri ludicrā aliqua exercitatione delectantur Ci., neque enim levia aut ludicra petuntur praemia, sed Turni de vita … certant V. ne poganjajo se za neznatne ali v bojni igri pridobljive nagrade, l. certamen L. bojna igra, simulacrum ludicrum pugnae L., l. artes Sen. ph.; z abl.: festa ea Germanis nox ac solemnibus epulis ludicra T. ob slovesni gostiji posvečena igri (= orožnemu plesu, plesu z orožjem); subst. n. pl. = kratkočasne, zabavne stvari, igrač(k)e, igračkarije: versus et cetera ludicra pono H., ludicra plausūs H. otročarije ploskanja (s katerim je rim. ljudstvo sprejemalo priljubljene igralce, zlasti v gledališču).

2. k igri, h gledališki igri, k drami (lūdus) sodeč, k igralcu spadajoč, gledališčen, gledališki, igralski: ars Ci., Q. umetnost gledališkega igralca, gledališka umetnost, dramska umetniška dejavnost, gledališče, l. artes T., valeat res ludicra H. gledališko, dramsko pesništvo, spectaculum l. Cu. gledališka igra, predstava, drama, ludicra scaenae spectacula Sen. ph., ludis … ludicras partes sustinere Suet. v igrah prevze(ma)ti vloge gledaliških igralcev, nastopiti (nastopati) v igrah, historia l. (Svetonijeva knjiga) Gell. Adv. lūdicrē za kratek čas, za šalo: Enn. ap. Non., Pl., Ap. Od tod subst. lūdicrum -ī, n
a) kratkočasje, igrača, zabava: quos (sc. ramulos) Hamadryades deae ludicrum sibi roscido nutriunt umore Cat., quae (sc. urbes duae) in proverbi ludicrum vertēre Plin. sta prešli v zabaven pregovor.
b) igra, drama, predstava (v cirkusu, gledališču in drugod): Isthmiorum ludicrum L. ali l. Isthmiorum Cu., Olympiae l. L., Olympiorum sollemne l. L., Olympio certamine vario ludicrorum genere contendere Iust., indulserat ei ludicro (= ludis Augustalibus) Augustus, dum Maecenati obtemperat effuso in amorem Bathylli T., coronae ludicro quaesitae ali coronae ludicrae Plin. na (pri) javnih igrah pridobljeni.

mūnerārius 3 (mūnus)

1. darilen: Cass.

2. h gladiatorskim igram sodeč; subst. mūnerārius -iī, m dajalec = prireditelj, organizator gladiatorskih iger: Sen. rh., Suet.; po Q. je to besedo prvi uporabil cesar Avgust.

2. (ob)darovalec: pauperum Hier.

Napē -ēs, f (gr. νάπη gozdna dolina) Nápa

1. ime lovske psice: O.

2. ime sužnje: O. — Od tod adj. napaeus (Napaeus) 3 (gr. ναπαῖος) h gozdni dolini sodeč, gozdnodolinski, gozdne doline (gen. sg.): napaeae nymphae Col. poet. nimfe (vile) gozdnih dolin, gorskih dolov (v katerih se pasejo črede) = subst. Napaeae -ārum, f Napáje, nimfe gozdnih dolin in podolj: V., Stat.

nīdicus 3 (nīdus) h gnezdu sodeč, gnezd(ov)en: ad quos cum volucris venit putillos usque ad limina nidica vilis Varr. ap. Non.

nuzzle [nəzl]

1. neprehodni glagol
riti (prašič; in po, for za čem)
potisniti nos, rilec (into v)
drgniti z nosom, rilcem (against)
pritisniti se (to h komu)
figurativno upognjeno hoditi

2. prehodni glagol
razriti, z rilcem izkopati; pritisniti se h komu; pritisniti (otroka) k sebi; dati obroček v nos (svinji itd.)

odst. (= odstotkov) v. H. (von Hundert)

orcīniānus 3 (orcus) h kraljestvu mrtvih sodeč, mrtvaški: sponda Mart. mrtvaški oder, pare, skolke.

osmákati se òsmāčēm se prigrizovati kaj kot priboljšek h kruhu

pābulāris -e (pabulum) h klaji (živinski krmi) sodeč, klajen, krm(il)en: vicia COL., PLIN., PALL.