Franja

pleat [pli:t]

1. samostalnik
guba, naborek, plise

2. prehodni glagol
plisirati, nabrati v gube

plegado moški spol guba, gubanje, zgib, pregib

plegadura ženski spol guba, gubanje; na-, o-, za-vijanje

pli [pli] masculin guba, zgib; pregib, guba na koži; ovojnica, kuverta; pismo; vzetek (pri kartanju)

sous ce pli v prilogi
sous pli recommandé priporočeno
jupe féminin à plis nagubano krilo
mise féminin en plis umetni koder
pli cacheté, chargé zapečateno, vrednostno pismo
pli de pantalon guba od likanja na hlačah
faux pli guba na obleki, kjer ne bi smela biti
les plis (et les replis) du cœur najskrivnejši kotički srca
faire des plis delati gube, gubati se
ne pas faire un pli (obleka) brezhibno se prilegati, biti kot ulit; figuré gladko iti, ne predstavljati problema
(familier) ça ne fait pas un pli to ne predstavlja nobene težave; to je gotovo, zanesljivo
mettre deux lettres sous le même pli dati dve pismi v isto kuverto
prendre un pli dobiti gubo
(figuré) prendre un (mauvais) pli privzeti (slabo) navado

plica f

1. anat. guba, plika

2. glasba plica

plica -ae, f (plicāre) guba: Ca.

plication [plaikéišən, pli-] samostalnik
gubanje, guba (tudi geologija)

pliu -ri n zgib, pregib; guba

ply¹ [plái] samostalnik
pregib, guba, debelina (blaga); vlakno (vrvi, niti)
figurativno nagib, nagnjenje, smer

to take a ply nagniti se kam, kreniti kam
three-ply vlakno iz treh niti

prȅgīb m, prégib m (ijek., ek.)
1. pregib: pregib na nozi
2. guba: pregib na hlačama, na pantalonima

prévōj -oja m (ijek., ek.)
1. prevoj, preveza, obveza: noga je prestala boljeti nakon -a, samo se ukočila
2. preveza: glave im povezane silnim -ima
3. guba: ona opazi u -u iznad srednjeg dugmeta na kecelji mrvu od kolača
4. ovinek: na -u puta
5. geogr. preval, gorsko sedlo
6. lingv. prevoj: prevoj samoglasnika

pucker¹ [pʌ́kə] samostalnik
guba, naborek
figurativno, pogovorno razburjenje (about zaradi)

recēssus -ūs, m (recēdere)

I. vrnitev, vračanje, povratek, umik(anje), odstòp, odstópanje (naspr. accēssus, prōcēssus)

1. vrnitev, vračanje, povratek: hiemem opperiri nec sicut aestivas aves statim autumno tecta ac recessum circumspicere L., recessum primis ultimi non dabant C.

2. pren. oddaljevanje, odtekanje, oseka: maris accessus et recessus Ci. plima in oseka, lunae accessus et recessus Ci. približevanje in oddaljevanje, accessus et recessus (sc. aestuum marinorum) Ci. dotekanje in odtekanje = plima in oseka.

3. pren. umikanje, odvračanje, mržnja, odpor do česa: natura bestiis dedit cum quodam appetitu accessum (instinktivno nagnjenje, instinkt, čut, nagon) ad res salutares, a pestiferis recessum Ci.

4. pren. umik(anje), odstòp, odstópanje: tum accessus (zalete, nalete, poskuse, pristope) ad causam, tum recessus Ci., strenua ingenia, quo plus recessus sumunt, hoc vehementiores impetus edunt Val. Max., ut metus recessum quendam animi et fugam efficiat Ci. umik in pobeg. —

II. meton. o oddaljenih ali odmaknjenih delih ali krajih

1. ovinek, poglobitev, poglabljanje, uglobitev, uglabljanje, vbočenost, ozadje, konkr. vboklina, upogib, brezno, zaliv ipd.: spelunca vasto submota recessu V., processus singulorum et recessus Cels. štrline (izbokline, štrleči deli) in vbokline (upognjeni, vbočeni deli), gemmae Plin., aprici montium recessus Plin. planinska brezna, Oceanus Europam recessibus (zalivi) crebris excavans Plin., oris Q.

2. odmaknjenost, umaknjenost, samota, umik: mihi solitudo et recessus provinciae est Ci., tuti recessus V., nos terrarum ac libertatis extremos recessus ipse ac sinus (zaliv) famae in hunc diem defendit T.; poseb. (konkr.) soba, sobana: marmoreo superi sedere recessus O. skrivna soba, domus in multos diducta recessus Q.

3. osamljen (odmaknjen, oddaljen, osamel) kraj, zakot(ek), zakotje, skrivališče, kot, luknja: Ci. idr., Phrygiae recessus omnes L. vse luknje, recessus speluncae similis O., descripto in omnes recessus maris praesidio navium Vell., magni recessus Cu. širni parki.

4. metaf. kot, kotiček, luknja, guba, ozadje: in animis hominum latebrae sunt et recessus Ci. koti, kotički, gube, sed habeat tam illa in dicendo admiratio ac summa laus umbram aliquam et recessum, quo magis id, quod erit illuminatum, exstare atque eminere videatur Ci., grammatica plus habet in recessu quam fronte promittit Q. ima več skritega v ozadju (= več skriva v ozadju), kot pa obljublja spredaj (= kaže na prvi pogled).

repli [rəpli] masculin (dvojna) guba; zavih, pregib; krivina, vijuga; militaire (načrten) umik; pluriel najbolj skriti kotički srca

repli stratégique strateški umik
ordre masculin de repli ukaz za umik
replis pluriel d'une rivière rečne vijuge

rid -uri n guba

ride [rid] féminin guba

rides pluriel d'une pomme zgrbančenost jabolka
rides d'une plaine valovita ravnina
traitement masculin contre les rides odpravljanje gub
visage masculin sillonné de rides od gub razoran obraz
le vent forme ses rides sur l'eau, sur la neige veter dela guba na vodi, na snegu
se faire des rides en plissant son front nagrbančiti čelo, nagubančiti čelo

rimple [rimpl]

1. samostalnik
guba; grbančenje; kodranje; majhen val

2. prehodni glagol
gubati, grbančiti, kodrati
neprehodni glagol
kodrati se

ruck² [rʌk]

1. samostalnik
guba; nabor (pri obleki)

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
nagubati (se), nabrati (se); zgrbančiti (se), mečkati (se)

ruga¹ f guba

rūga -ae, f (iz indoev. *rug-, *ruq-, kar je verjetno prevojna stopnja k*u̯erg-, *u̯erq- (prim. let. suwergt posušiti se, zgrbančiti se); prim. skr. rūkṣáḥ hrapav, raskav, strvnem rūh = nem. rauh, lit. raũkas gub(ic)a, runkù, rùkti skrčiti se, zgubati se, rũkšlas, raũkšlas gub(ic)a, raukiù (na)gubati, morda tudi got. inrauhtjan jeziti se, biti jezen (na koga) in gr. ῥυσός naguban, poln gub)

1. gub(ic)a (na koži), grba, grbánec, gubánec, ráza, zgíb(a), zgíbek, vrapa, vraska, nabòr: Varr., Sen. ph. idr., te rugae turpant et capitis nives H., sulcavit rugis cutem O.; sg. je redek: Iuv., Pr. idr., iamque meos vultus ruga senilis arat O.; meton.: V., H., Sen. ph. idr., rugae auctoritatem arripere non possunt Ci. starost, tunc ruga tristis abit O. žalost, populum Romanum rugis supercilioque decepit Ci. z resnostjo, vis tu aliquid remittere ex rugis? Plin. iun. čemernosti, rugas cogere O. temno gledati.

2. metaf. guba na drevesu, oblačilu itd.: Petr., Macr. idr., arboris cortex replicatur in rugas Plin., iam decies redit in rugam Pers. se podeseteri, nitidis rebus maculam ac rugam figere Iuv. omadeževati in oskruniti, stolarum rugae Vitr., in veste et rugas et sinus invenit Plin.; occ. rugae matica vijaka: Plin. — Kot nom. propr. Rūga -ae, m Rúga, rimski priimek, npr. Spurija Karvilija: Val. Fl., Gell.