Franja

lūcus¹ -ī, m (iz indoev. *loquos svetloba, jasa, gozdna goljava k lūceō, lūx; prim. osk. lúvkeí = lat. in luco, lat. col-lūcāre, lit. lauĩkas polje, odprt prostor, stvnem. lōh obrasla jasa, nizko grmovje) = jasa, od tod

1. kakemu božanstvu posvečen gaj, log ali gozd: Albani tumuli atque luci Ci., lucum incendere H., l. sacratus, l. Dianae, Iunonis, Martis L., Tiburni l. H., luci sacri V., Cu., nemora sacros imitantia lucos Tib., luci deserti Pr., sancti O., vetusti O., Lucan., Stygius l. O., lucus est arborum multitudo cum religione Serv.

2. pesn. sploh gozd: altus V., viridis V., Stat., quos … gerit India lucos V., l. creber harundinibus O. gosto trst(ič)je, luci steriles Stat., l. palmares Amm.; pren.: coma plurima torvos prominet in vultus humerosque, ut lucus, obumbrat O.

3. les: nec quidquam ponere sine luco, auro Pl. ap. Char. — Kot nom. propr. Lūcus -ī, m Lúkus = Log, ime več mest v Galiji, Hispaniji in drugod; najbolj znan je Lucus, imenovan tudi Lucus Augusti (Avgustov) Log v pokrajini Vokontijcev (zdaj Luc en Die jugovzhodno od Valansa (Valence)): T., Plin.

obrásti (-rástem) | obráščati (-am)

A) perf., imperf.

1. coprire (di erba, di vegetazione); crescere:
grmovje je obraslo grajske zidove i cespugli hanno coperto le rovine del castello

B) obrásti se (-em se) | obráščati se (-am se) perf., imperf. refl. germogliare, mandare germogli; crescere; bot. accestire:
bot. obrasti se z listjem infrondarsi

pariēs -etis, m stena: perfodere parietem ali parietes Pl., parietes turris lateribus exstruere C., transfodere parietem L., intra parietes Ci., L. „med štirimi stenami“, po zasebni poti, parietem ducere per vestibulum sororis Ci. postaviti, narediti, tantam causam dico intra domesticos parietes Ci., nullo modo posse isdem parietibus tuto esse tecum Ci., forensi luce carere intraque parietes alere eam gloriam, quam … Ci., fornicum parietes L., hoc igitur potissimum loco tractanda est quaestio, utilius sit domi atque intra privatos parietes studentem continere an frequentiae scholarum et velut publicis praeceptoribus tradere Q., latericii parietes Plin., paries cubiculi Plin. iun.; preg.: utrosque parietes linere Petr. (prim. gr. δύο τοίχη ἀλείφειν) = dvema gospodoma služiti, sine eum errare et putare me virum bonum esse nec solere duo parietes de eadem fidelia dealbare Ci. ep. „dve muhi ubiti na en mah“; metaf.: ero paries (sc. inter vos) Pl. pretin, pregrada, ločilo, p. densitatis Plin. gosto (kakor stena) zraslo grmovje.

požgan pridevnik
1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetettNjihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.

zategníti (-em) | zategováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tirare, stringere; annodare:
zategniti pas na hlačah tirare la cinghia
zategniti si kravato annodare la cravatta

2. pog. portare (in macchina):
z avtomobilom ga je zategnil v mesto lo portò in città con la macchina

3. strascicare (suono, parola), parlare strascicato

B) zategníti se (-em se) | zategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. trascinarsi; riparare:
ranjeni srnjak se je zategnil v grmovje il capriolo ferito si trascinò dietro un cespuglio

2. pren. protrarsi

δρίος, ους, τό, pl. δρία, ep. poet. grmovje, gošča, šuma.

δρυμός, ὁ (δρῦς), pl. τά δρυμά in οἱ δρυμοί ep. in poet. hrastov les, gozd, hrastje, šuma, grmovje.

θάμνος, ὁ [Et. od θαμύς gost, gl. θαμά] grm, grmovje.

λάσιος 3 [Et. iz ϝλάτ-ιο-ς, idevr. wl̥t-io-s, slov. (v)lat, (v)latje (iz vol-t-)] 1. a) z gosto dlako, kosmat, dlakast, kocinast, volnat ὄις; b) pren. možat, korenjaški στήθεα, κήρ. 2. gosto zarastel χωρίον, ἄγκη; subst. τὰ λάσια gozdnati kraji, grmovje.

ξύλ-οχος, ἡ [Et. iz ξυλο-λόχος, gl. λέχος, λόχος] ep. šuma, les, gošča, grmovje, ἐν ξυλόχῳ λέοντος v levovem brlogu.

ῥωπήια, τά (ῥώψ) grmovje, grmičevje, gošča(va).

ῥώψ, ῥωπός, ἡ [Et. iz wrōp-, gl. ῥαπιζω] ep. dračje, grmovje, grmičevje.

συμμιγής 2 σύμμεικτος 2 (-μικτος) 1. zmešan, pomešan, vsakovrsten, namešan, sestavljen, σκιά gosta senca, δρυμός gosta šuma (grmovje). 2. združen, zavezan, skupen κακά.

τάρφος, ους, τό (τρέφω) ep. gošča(va), šuma, grmovje.

ὕλη, ἡ 1. a) gozd, les(ovje), hosta, šuma; listje, grmovje; ἀγρίη divje sadje; b) drevo, bruno, hlod; stavbni les; gorivo, drva, dračje. 2. snov, tvarina, gradivo; a) vejevje, bičje; b) obtežilo (ladje), butara protja; c) zaloga.