Franja

задорный goreč, izzivalen; prepirljiv

истовый (zast.) dostojanstven, resen; tak, ki se ravna po tradiciji; vnet, goreč

пламенный plameneč, goreč, ognjevit, vroč;
пламенная печь (teh.) peč za taljenje rude s plamenom

полум’я́ний прикм., gorèč prid.

ревностный goreč, vnet

страстный strasten, goreč

усердный goreč, vnet

àdept m (lat. adeptus)
1. adept, mojster v svoji stroki
2. goreč pristaš kake ideologije

áfflagrāns (ádflagrāns) -antis (ad in flagrāre) buhteč, z zublji goreč; pren. buren, viharen: tempus Amm.

apōstolo m relig.

1. relig. apostol:
Atti degli apostoli Dejanja apostolov

2. apostol, goreč glasnik

fervidus 3 (fervēre)

I.

1. vrel, vroč, vroče kipeč: f. aqua Cu. krop, Aetna H., humor, spuma O.; pren. (o govoru in govorniku) ognjevit: f. genus dicendi, fervidior oratio, toto genere paulo fervidior (orator) Ci.

2. vroč = žareč, razžarjen, razbeljen: pars mundi Ci., ardor Lucr., axis V., rotae H., aestus H., ante sidus fervidum H. pred pasjimi dnevi, diei fervidissimum tempus Cu., f. aestas T., fervido adhuc pectore T., f. sapor Plin.

3. ves goreč, žaren, vročekrven, strasten, ljut, srdit: fervidus irā, subitā spe V., furto fervidus instat V., fervida pinum sustinet V. vsa goreča (v bakhantski navdušenosti), f. puer (= Cupido), f. iuvenes H., senex H., animus, ingenia L., fervidus ingenio O., fervidus hastam torquens Sil.; z gen.: fervidus ingenii Sil.; o rečeh, poseb. abstr.: fervidius merum H. močnejše, f. cura Tib., bella Sil. —

II. bučeč, šumeč, kipeč: vada, aequor H. mare Amm. musta O. ki vre, ki se kisa.

fire-brand [fáiəbrænd] samostalnik
goreč kos lesa; bakla
figurativno hujskač

missionario

A) m (f -ia; m pl. -ri)

1. relig. misijonar, misijonarka

2. ekst. apostol, glasnik, goreč oznanjevalec

B) agg. (m pl. -ri) relig. misijonarski

per-flagrātus 3 (per in flagrāre) zelo goreč (plameneč): dispendia lini M.

tepeō -ēre (prim. skr. tápati [on] segreva, žge, tapas- vročina, sl. topel, topiti, lat. tepor, tepidus)

1. biti mlačen, biti topel, biti gorek (gorak): Ca., Petr., Plin. idr., hiems tepet H., sole tepente O., ferrum a caede tepet O., tepentes aurae V. tople sap(ic)e.

2. metaf. (v ljubezni)
a) biti vroč, biti goreč, biti razgret = biti zaljubljen: corde tepente O., quo (sc. iuvene) mox virgines tepebunt H. za katerega se bodo ogrevale (bodo gorele).
b) biti mlačen, biti mrzel, biti hladen, biti brez ognja: seu tepet sive amat O., affectus tepet Q.

vīvāx -ācis, adv. vīvāciter (vīvere)

1. dolgo živeč, dolgoživ, dolgovek: cervus V., O., anus, pater, Phoenix (mitološki ptič) O., infans O. (če izniči učinek splavila), mater H., Sibylla H. nesmrtna, vivacior heres H. preživevši, senecta Plin., nimium vivax senecta Sil., senectus nimis vivax Sen. tr.

2. metaf.
a) (o rastl., ki ostanejo dolgo presne, in o drugih stvareh) dolgotrajen, dolgovečen, dolgovek, dolgo se držeč, dolgo (časa) obstoječ (obstojen), trpežen: oliva V., caespes, gramen, solum O., apium H., cunila vivacior est Col., arundo vivacissima Col.
b) (o abstr.) trajen: virtus O., gratia H.
c) α) telesno živahen, krepek (krepak), močan (močan), čvrst, čil, svež, uren: vivacissima pernicitas Ap., Gell., celeritas Gell., vivacissimus cursus (sc. equi) Gell., Amm.; pesn. svetlo goreč: sulfura O., flamma Sen. tr. β) duševno živahen, isker, bister, bistrega duha: si qui (sc. discipuli) paulo sunt vivaciores Q. — Adv. vīvāciter, v komp. vīvācius živahneje: vivacius quaerere abdita Prud.

blaze¹ [bleiz] samostalnik
plamen, požar; sij, svit, blišč, blesk; izbruh, vzbuh
množina pekel

in a blaze v plamenu, goreč
to blow to blazes zdrobiti v prah
in the blazes of the day pri belem dnevu
go to blazes! pojdi k vragu!
like blazes kar se da, silovito, na vso moč
what the blazes kaj za vraga

crin [krɛ̃] masculin žima; familier (človeški) lasje

crin végétal (commerce) morska trava
à tous crins, à tout crin vnet, goreč, strasten, vročekrven
révolutionnaire à tous crins vnet, goreč revolucionar
matelas masculin de crin žimnica
être comme un crin biti slabe volje, siten, razdražljiv, nasajen
se prendre aux crins (familier) v lase si skočiti

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

Flamme, die, (-, -n) plamen, (Feuer) ogenj, figurativ ljubezen; in Flammen geraten zagoreti; in Flammen setzen zažgati, požgati; in Flammen stehen goreti, figurativ biti zaljubljen, ves v ognju; auf kleiner Flamme kochen biti zelo skromen; in Flammen aufgehen zgoreti, pogoreti; den Flammen übergeben izročiti plamenom; Feuer und Flamme ves goreč/navdušen (für za)