Franja

stockdove [stɔ́kdʌv] samostalnik
zoologija golob duplar

str̀nāš -áša m zool. skalni golob

Tontaube, die, glinasti golob

tumbler [tʌ́mblə] samostalnik
akrobat, žongler; čaša, kozarec za vodo
zoologija golob prevračalec
zastarelo, lov lovski pes za kunce
tehnično pridržek (pri ključavnici); (redko) možicelj vstajač

turner [tə́:nə] samostalnik
tech obračalo; strugar; lončar; brusač
zoologija golob prevračevalec

Wandertaube, die, Tierkunde golob selec

wood pigeon [wúdpidžən] samostalnik
zoologija gozdni golob

Wurftaube, die, glinasti golob

Zahntaube, die, Tierkunde zobati golob

сизяк m (zool.) sivkasto modri golob

турман m (zool.) golob vrtivec;
полететь турманом (šalj.) prekopicniti se

āles -itis (āla in it od glag. ire; ales torej = „krilohodec“)

I. kot adj.

1. krilat: ales avis Ci. (Arat.) o ozvezdju, angues alites Pac. ap. Ci., illo Pacuviano invehens alitum anguium curru Ci., ales serpens H., al. currus Sen. tr. voz, ki ga vlečejo krilati zmaji, deus ales (= Mercurius) O., Stat., al. Auster (kot bog vetra) V., al. Aëllo O., al. Pegasus H. = equus ales O., puer ales H. krilati deček = Amor, Fama ales Ci.

2. pesn. pren. hiter, uren, bežen: passu volat alite virgo O., alite plantā Sil., ales plumbum Sil., al. imago Sil. bežna sanjska podoba, arundo (puščica) Prud., velocitas Amm. zelo velika, silna.

II. kot subst. āles -itis, f, le pri pesnikih tudi m

1. (velika) ptica, ptič (ponavadi le pesn. in v poklas. prozi): Varr., Lucr., Mart., Iovis ales V., O. orel, al. Iunonia O. pav, Palladis al. O. sova, nec Tityi iecur relinquit ales H. jastreb, Phoebēius al. O. krokar, Daulias al. O. slavec, al. sacer V. = ἱέραξ, kragulj (preroška ptica), Chaonis al. O. ali al. exterrita V. ali al. Cythereïa Sil. golob, Phasidis al. Stat. fazan, al. imitatrix O. papiga, cristatus al. ali lucis praenuntius ales O. petelin, vasta al. Cl. noj, Caystrius al. O. ali canorus albus al. H. labod pevec, prim.: album mutor in alitem H., od tod pren.: Varius Maeonii carminis ales H. pevec s Homerjevim poletom; alites matutinae Pr., alites villaticae Plin. prihišna perjad, cuculus ales temporaria Plin. ptica selivka.

2. (v avgurskem jeziku) preroška ptica (alites so naznanjale prihodnost z letom, oscines s svojim petjem): L. idr., huc tum illuc volent alites, tum a dextra tum a sinistra parte canant oscines Ci., aves quaedam et alites et oscines, ut nostri augures appellant, rerum augurandarum causā esse natas putamus Ci.; od tod

3. met. (preroško) znamenje, predznamenje: bonā ali secundā alite H., Cat., malā ali lugubri alite H., potiore alite H.

4. (o krilatih božanstvih in drugih mitoloških bitjih) krilatec: Tegeaticus al. ali impiger al. Stat. ali Cyllenius al. Cl. = Mercurius, aureus al. Stat. = Perseus.

Opomba: Abl. sg. adj. -e, pesn. -ī, abl. sg. subst. -e, gen. pl. alitum, pesn. v raztegnjeni, po u-jevski sklanjatvi narejeni obliki ālituum: V., Lucr., Stat.; neutr. pl. ni.

aquila f zool.

1. zool. orel (Aquila)
aquila reale kraljevi orel (Aquila chrysaetus)
occhio d'aquila pren. orlovsko oko
nido d'aquila orlovsko gnezdo

2. pren. nadpovprečno nadarjen človek:
non essere un'aquila biti povprečnež, omejenec

3.
aquila di mare zool. morski golob (Myliobatis aquila)

argilla f ilovica, glina:
argilla refrattaria šamot
piccione d'argilla šport glinast golob
essere fatto della stessa argilla pren. biti iz istega testa, biti enakega kova

boljš|i [ó] (-a, -e) besser, Besser- (položaj die Besserstellung); höher, stärker, Mehr- (ponudba das Mehrgebot, ponudnik der Mehrbieter)
boljša polovica die bessere Hälfte
boljša stran/plat die bessere Seite, die Schokoladenseite
boljši dnevi bessere Tage
boljši gospod ein besserer Herr
boljša družba die bessere Gesellschaft
biti boljš besser sein, überlegen sein
(biti) neprimerno boljš kot (jemandem/etwas) haushoch überlegen (sein)
boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

buchón

paloma buchona golšasti golob

carrier [kɛ́əriə] samostalnik
nosilec, nosač, špediter, sel
ameriško pismonoša; letalonosilka; prtljažnik
medicina bacilonosec

common carrier javno prevozno sredstvo
carrier pigeon poštni golob
to send by Tom Long the carrier poslati po polžji pošti
air-craft carrier letalonosilka

Chāonēs -um, acc. -as, m (Χάονες) Haonci, pelasgovsko ljudstvo v severozahodnem Epiru med Dodono in Akrokeravnijskim rtom (prim. Chāōn): L., Plin., Cl. Od tod adj.

1. Chāonius 3 (Χαόνιος) haonski, pesn. = epirski, dodonski: sinus O., portus, campi, glandes V., pater V. dodonski oče (Jupiter), columbae (kot ptice vedeževalke v Dodoni) V., Pr., vertex Lucan., arbores Sen. tr. ali nemus Stat. dodonski hrasti, hrastov log v Dodoni, truncus, Iuppiter Val. Fl. victus (= glandes) Cl.; subst. Chāonia -ae, f (Χαονία, sc. γῆ) Haonija, haonska pokrajina: Ci. ep., V., L. idr.

2. Chāonis -idis, f haonska, pesn. = epirska, dodonska (dodonskemu Jupitru posvečena): ales (golob) O., arbor O. = quercus Sen. tr.

clay¹ [klei] samostalnik
glina, ilovica
figurativno človeško telo; prah in pepel; glinasta pipa

to wet (ali moisten) one's clay napiti se
clay pigeon glinasti golob (kot tarča)
clay kiln lončarska peč
potter's clay lončarska glina
clay pipe glinasta pipa