Franja

Zadetki iskanja

  • pòkor m
    1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
    2. ekspr. nesramen gobec
  • Revolverschnauze, die, figurativ nesramen gobec
  • Schandmaul, das, umazana usta, umazan gobec
  • sgrugnare

    A) v. tr. (pres. sgrugno) pog. razbiti gobec

    B) sgrugnarsi v. rifl. (pres. mi sgrugno) pog. razbiti si gobec
  • Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít

    1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.

    2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm.
  • tr̀čilaža m, ž ekspr. lažniv gobec, opravljivec -vka
  • zamláziti zàmlāzīm
    1. začeti molsti
    2. pomolsti mleko jagnjetu, teletu v gobec: zamlaziti jagnje, tele
  • barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

    1. brada,
    a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
    b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

    2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.
  • befo z debelo spodnjo ustnico, debelih ustnic; krivonog

    befo m konjska ustnica (gobec); krivonožec
  • chiudere*

    A) v. tr. (pres. chiudo)

    1. zapreti, zapirati:
    chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
    chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
    chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
    non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
    chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
    chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
    chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

    2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
    chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
    chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

    3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
    chiudere le lezioni končati pouk
    chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
    chiudere casa pren. preseliti se
    chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
    chiudere il conto plačati račun
    chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
    chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

    B) v. intr. prileči, prilegati s:
    la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

    C) v. intr. zapreti, zapirati se:
    il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

    Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

    1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
    la ferita si è chiusa rana se je zacelila

    2. temniti se; oblačiti se:
    il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

    3. oviti se:
    chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

    4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
    chiudersi in casa zapreti se v hišo
  • clam1 [klæm] samostalnik
    užitna školjka
    ameriško molčeči človek

    as happy as a clam (at high tide) ves srečen, blažen, zadovoljen
    vulgarno shut your clam! zapri gobec!
  • čekan samostalnik
    1. pogosto v množini (zob pri živalih) približek prevedkafog [állatfog]
    ostri čekani ▸ hegyes fog
    pasji čekani ▸ kutyafog
    levji čekani ▸ oroszlánfog
    razgaliti čekanekontrastivno zanimivo kivillantja az agyarait
    kazati čekane ▸ vicsorítja a fogát, vicsorog
    zasaditi čekane ▸ belevájja a fogát, belemélyeszti a fogát
    Stal je nad svojim plenom in odprl gobec, da je razgalil čekane.kontrastivno zanimivo Állt a zsákmányánál és eltátotta a pofáját, kivillantva az agyarait.
    Medvedka se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo. ▸ A medve rárontott Péterre és a fogait a fiú lábába mélyesztette.

    2. (podaljšani podočniki pri živalih) ▸ agyar, fog
    merjaščevi čekani ▸ vadkanagyar, vaddisznóagyar
    vampirski čekani ▸ vámpírfog
    prašičkovi čekani ▸ disznóagyar
  • dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine

    dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
    se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
    (populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
    il s'est fait dérouiller premikastili so ga
    qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil!
  • drž|ati1 (-im) prijeti

    1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
    držati dieto Diät halten
    figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
    držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
    figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
    držati položaj die Stellung halten
    držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
    držati razdaljo (od) Abstand halten von
    figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
    držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
    držati takt taktfest sein, Takt halten
    držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
    figurativno držati v šahu in/im Schach halten
    figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
    držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
    držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
    trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
    držite tatu! haltet den Dieb!

    2. steber: tragen, stützen

    3.
    držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
    držati se drug drugega aneinander festhalten
    držati se ob strani sich abseits halten
    držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben

    4.
    Drži se! Nicht nachlassen!
    | ➞ → držati se1, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem
  • držáti (-ím)

    A) imperf.

    1. tenere:
    držati v roki knjigo tenere in mano un libro

    2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
    drži! te'!, tienilo!

    3. (držati skupaj, vzdržati) tenere

    4. sostenere, sorreggere:
    balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne

    5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
    že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
    držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
    trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
    sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
    položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
    pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare

    6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
    držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
    držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
    blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore

    7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
    poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
    tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo

    8. pog. (trajati) (per)durare:
    deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese

    9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
    čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
    otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì

    10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
    sod drži sto litrov la botte tiene cento litri

    11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
    vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
    račun ne drži il conto non torna
    ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore

    12.
    držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
    impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
    drži kot pribito è assolutamente sicuro

    13. (voditi, peljati) portare; dare:
    cesta drži v dolino la strada porta a valle
    vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto

    14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di

    15. pog.
    držati govor tenere un discorso
    držati predavanje tenere una conferenza
    držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
    držati stražo stare di guardia
    držati pod kontrolo tenere sotto controllo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
    vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
    pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
    le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
    oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
    evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
    drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
    lov. pes dobro drži il segugio non molla
    šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
    vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
    drži jezik! acqua in bocca!
    držati korak s kom tenere il passo con qcn.
    pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
    knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
    držati roko nad kom tenere mano a qcn.
    pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
    evf. držati vrečo tenere il sacco
    držati koga za besedo prendere uno in parola
    pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
    pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
    držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
    držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
    držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
    trditev, ki ne drži una tesi che non regge
    lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    PREGOVORI:
    bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò

    B) držáti se (-ím se) imperf. refl.

    1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
    delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto

    2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
    čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
    še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente

    3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
    držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
    držati se doma starsene sempre a casa
    pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra

    4. (delati, kot se zahteva)
    držati se diete tenere la dieta
    držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
    držati se navodil seguire le istruzioni
    držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
    držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi

    5. (kazati razpoloženje)
    držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
    držati se na jok essere lì lì per piangere
    držati se zravnano starsene dritto
    pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
    drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)

    6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
    oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
    na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
    reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente

    7. (vesti se) comportarsi

    8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
    megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
    pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
    zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
    pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
    pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
    pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
    pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
    pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
    vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
    držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
    držati se v dve gube essere piegato in due
    pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
    nazaj se držati pri delu battere la fiacca
    pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
    držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
    navt. držati se smeri tenere la rotta
  • góbček (-čka) m dem. od gobec musetto
  • govno samostalnik
    1. (o organski snovi; iztrebki) ▸ gané, ganaj, ganéj
    slonje govno ▸ elefántgané
    kravje govno ▸ tehénganéj
    posušeno govno ▸ szárított ganéj
    konjsko govno ▸ lógané
    Veter je prinesel rahel vonj po katranu in govnu. ▸ A szél kátrány és ganéj szagát hozta el.

    2. neformalno, izraža negativen odnos (o slabih, nemoralnih dejanjih) ▸ gané, szarság
    Kaj res ne vidimo, da nam prodajajo govno, kamor koli se ozremo? ▸ Vajon valóban nem látjuk, hogy bármerre nézünk, ganét árulnak?
    Hej, zabavljač, prosim, odnehaj s svojim nacističnim govnom! ▸ Hé, mulatós, kérlek, hagyd abba a náci szarságaidat!

    3. neformalno, izraža negativen odnos (slaba, nezavidljiva situacija ali stanje) ▸ gané, szar
    potegniti iz govna ▸ kihúzza a szarból
    Unija tone v čedalje globlje govno. ▸ Az unió egyre mélyebbre süllyed a ganéban.
    Če se izkoplje živ iz tega govna, mu ne bo nikoli oprostil. ▸ Ha élve kihúzza magát ebből a szarból, sosem bocsátja meg neki.

    4. neformalno, izraža negativen odnos (ničvredna, izprijena oseba) ▸ szarházi, mocsok, szar, gané
    zmerjati z govnomkontrastivno zanimivo leszarozza
    "Drži gobec, ti govno!" ▸ „Tartsd a pofádat, te mocsok!”
    Preklinja zdravnike, da veterane obravnavajo kot govno. ▸ Átkozza az orvosokat, amiért szarul bánnak a veteránokkal.
    Policist ni leno govno, ki samo piše ure in čaka na penzijo. ▸ A rendőr nem egy lusta szarházi, aki csak írja az óráit és várja a nyugdíját.
  • gȑlo s
    1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
    2. glas: imati meko grlo
    3. vrat: nositi đerdan o -u
    4. glava, rep: imati pet -a goveda
    5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
    6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
    7. grlo: usko grlo proizvodnje
  • jezik1 [ê] (jezik|a, -a, -i)

    1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
    medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
    jezika:
    … jezika Zungen-
    (hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

    2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

    3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
    dolg jezik ein loser Mund
    lažniv jezik eine falsche Zunge
    nesramen jezik ein loses Maul
    oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
    umazan jezik ein ungewaschener Mund
    zloben jezik ein böses Maul
    zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
    |jezika:
    figurativno okretnega jezika redegewandt
    ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
    |jezik:
    figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
    brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
    držati jezik za zobmi den Mund halten
    imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
    lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
    opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
    pokazati jezik die Zunge zeigen
    razvezati jezik die Zunge lösen
    zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
    na jezik(u):
    položiti na jezik besede: in den Mund legen
    biti vsem na jeziku in aller Munde sein
    brez dlake na jeziku mit nackten Worten
    imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
    na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
    v jezik:
    ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
    z jezika:
    vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
    iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen
  • locker Stuhlbein, Schraube, Zahn usw.: majav; Teig, Bände, Zügel, Erde, Knoten usw.: rahel; Regelung, Vorschrift, Muskulatur usw.: ohlapen; Material: sipek (tudi Bergbau); Gestein: prhek; Technik Metallurgie porozen, nezvezen; figurativ Ton, Haltung: sproščen; Sitten: razrahljan, lahkomiseln; Sport lahek, sproščen; Adverb z lahkoto; locker sein Zahn, Mauerhaken usw.: majati se; locker machen Geld: priskrbeti; ein lockeres Leben nesolidno življenje; ein lockeres Mundwerk gobec; eine lockere Hand/ein lockeres Handgelenk haben rad deliti klofute, nagibati k tepežu; eine Schraube locker haben biti malo česnjen