pòkor m
1. sramota, sramotno dejanje, spotika: šta će kazati rod kad čuje ovaj pokor; to je pokor i sramota našemu imenu to je nedopovedljiva sramota za naše ime
2. ekspr. nesramen gobec
Zadetki iskanja
- Revolverschnauze, die, figurativ nesramen gobec
- Schandmaul, das, umazana usta, umazan gobec
- sgrugnare
A) v. tr. (pres. sgrugno) pog. razbiti gobec
B) ➞ sgrugnarsi v. rifl. (pres. mi sgrugno) pog. razbiti si gobec - Thersītēs -ae, acc. -ēn in -am, m (Θερσίτης) Terzít, znani Grk pred Trojo, bojazljivec in opravljivec, vrh vsega pa še grd: O., Iuv., Ap., Aus., Gell.; od tod apel. Terzít
1. grd kot Terzít, grdavs, grdavš, grdavž, grdež, grdoba, grduh, odvratnež: Iuv.
2. opravljivec, obrekovalec, obrekljivec, umazana usta, umazan gobec, starejše hudojezičnik: Sen. ph., Amm. - tr̀čilaža m, ž ekspr. lažniv gobec, opravljivec -vka
- zamláziti zàmlāzīm
1. začeti molsti
2. pomolsti mleko jagnjetu, teletu v gobec: zamlaziti jagnje, tele - barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)
1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.
2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik. - befo z debelo spodnjo ustnico, debelih ustnic; krivonog
befo m konjska ustnica (gobec); krivonožec - chiudere*
A) v. tr. (pres. chiudo)
1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati
2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin
3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti
B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro
C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne
Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)
1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila
2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo
3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom
4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo - clam1 [klæm] samostalnik
užitna školjka
ameriško molčeči človek
as happy as a clam (at high tide) ves srečen, blažen, zadovoljen
vulgarno shut your clam! zapri gobec! - čekan samostalnik
1. pogosto v množini (zob pri živalih) približek prevedka ▸ fog [állatfog]ostri čekani ▸ hegyes fogpasji čekani ▸ kutyafoglevji čekani ▸ oroszlánfograzgaliti čekane ▸ kontrastivno zanimivo kivillantja az agyaraitkazati čekane ▸ vicsorítja a fogát, vicsorogzasaditi čekane ▸ belevájja a fogát, belemélyeszti a fogátStal je nad svojim plenom in odprl gobec, da je razgalil čekane. ▸ kontrastivno zanimivo Állt a zsákmányánál és eltátotta a pofáját, kivillantva az agyarait.
Medvedka se je zakadila v Petra, čekane je zasadila v njegovo nogo. ▸ A medve rárontott Péterre és a fogait a fiú lábába mélyesztette.
2. (podaljšani podočniki pri živalih) ▸ agyar, fogmerjaščevi čekani ▸ vadkanagyar, vaddisznóagyarvampirski čekani ▸ vámpírfogprašičkovi čekani ▸ disznóagyar - dérouiller [-ruje] verbe transitif očistiti od rje; figuré na praviti zopet gibčno, okretno, razgibati; ugladiti; populaire na-, pretepsti; verbe intransitif biti tepen, dobiti batine
dérouiller un canon de fusil očistiti puškino cev od rje
se dérouiller les jambes en marchant razgibati si noge s hojo
(populaire) dérouiller la gueule à quelqu'un komu gobec razbiti
il s'est fait dérouiller premikastili so ga
qu'est-ce qu'il a dérouillé! ali jih (= batine) je dobil! - drž|ati1 (-im) prijeti
1. halten (za an, za roko an/bei der Hand); (tudi v pomenih: zadrževati, vzdrževati, braniti vojska, ne prelomiti (besede), ne puščati - posoda, trajati - vreme, ne popustiti - žebelj); -halten (odprto [offenhalten] offen halten, zaprto zuhalten, toplo [warmhalten] warm halten, hladno kühlhalten, na kratko (z denarjem) [kurzhalten] kurz halten, [knapphalten] knapp halten, naravnost [geradehalten] gerade halten, navzgor emporhalten, narazen [auseinanderhalten] auseinander halten, skupaj zusammenhalten, [beieinanderhalten] beieinander halten, figurativno [zueinanderhalten] zueinander halten, stran od česa abhalten von, weghalten, v negotovosti hinhalten, pod kaj unterhalten)
držati dieto Diät halten
figurativno držati gobec den Mund halten, die Klappe halten
držati korak (z) Schritt halten (mit), Tritt halten (mit), mithalten (mit)
figurativno držati na povodcu gängeln, am Gängelband führen
držati položaj die Stellung halten
držati proč od sebe figurativno sich vom Leibe halten
držati razdaljo (od) Abstand halten von
figurativno držati s kom stehen zu (jemandem), (jemanden) unterstützen, es mit (jemandem) halten
držati smer pri vožnji: Spur halten, pri plovbi: den Kurs halten
držati takt taktfest sein, Takt halten
držati v tajnosti geheim halten, nichts verlauten lassen von
figurativno držati v šahu in/im Schach halten
figurativno držati na vajetih (brzdati) zügeln
držati v dobrem stanju gut in [Schuß] Schuss halten
držati pesti za koga (jemandem) die Daumen drücken
trdno držati fest halten, figurativno fest im Griff haben
držite tatu! haltet den Dieb!
2. steber: tragen, stützen
3.
držati se sich halten, sich anhalten, sich festhalten (za an)
držati se drug drugega aneinander festhalten
držati se ob strani sich abseits halten
držati se stran od česa/koga (einer Sache/jemandem) fernbleiben
4.
Drži se! Nicht nachlassen!
| ➞ → držati se1, ➞ → imeti (govor, predavanje, v zalogi), ➞ → gojiti/rediti (živali), ➞ → križem - držáti (-ím)
A) imperf.
1. tenere:
držati v roki knjigo tenere in mano un libro
2. (kot klic za ščuvanje psa) te':
drži! te'!, tienilo!
3. (držati skupaj, vzdržati) tenere
4. sostenere, sorreggere:
balkon držita dva stebra il balcone è sostenuto da due colonne
5. (s širokim pomenskim razponom: s svojo oblastjo, vplivom ohranjati koga na določenem mestu) tenere:
že dva dni ga držijo na policiji già da due giorni lo tengono in arresto
držal je denar za hude čase teneva i soldi da parte per gli anni magri
trgovci so blago rajši držali v skladišču i commercianti preferirono tenere la merce in magazzino
sovražnik še zmeraj drži (obvladuje)
položaje il nemico tiene ancora sempre alcune posizioni
pren. drži me silen bes mi tiene una rabbia da scoppiare
6. (delati, da se kaj ohranja) tenere, mantenere:
držati ritem pri plesu tenere il tempo del ballo
držati tempo do konca teka tenere l'andatura fino alla fine della corsa
blago drži barvo questa stoffa mantiene il colore
7. žarg. tenere, avere; allevare; vendere:
poleg goveje živine drži še ovce oltre ai bovini alleva anche le pecore
tega artikla pri nas ne držimo quest'articolo non lo teniamo
8. pog. (trajati) (per)durare:
deževje je držalo ves mesec piovve tutto il mese
9. (biti tak, da ne more skozi tekočina) tenere:
čeprav je malo počen, lonec drži benché un po' incrinata, la pentola tiene
otrok ne drži vode al bambino scappa la pipì
10. (imeti določeno prostornino) tenere, contenere:
sod drži sto litrov la botte tiene cento litri
11. (biti v skladu z resničnostjo) avverarsi; tornare:
vremenska napoved redkokdaj drži le previsioni del tempo raramente si avverano
račun ne drži il conto non torna
ta predpis ne drži več la norma non è più in vigore
12.
držati besedo, obljubo mantenere la parola, essere di parola, mantenere la promessa
impers. (kot podkrepitev) drži, jutri se vidiva d'accordo, intesi, ci vediamo domani
drži kot pribito è assolutamente sicuro
13. (voditi, peljati) portare; dare:
cesta drži v dolino la strada porta a valle
vrata držijo v spalnico la porta dà nella camera da letto
14. pog. (strinjati se s kom, podpirati koga) parteggiare, tenere per, stare dalla parte di
15. pog.
držati govor tenere un discorso
držati predavanje tenere una conferenza
držati komu dolge pridige predicare continuamente a qcn.
držati stražo stare di guardia
držati pod kontrolo tenere sotto controllo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kaj te danes drži? ma che cos'hai oggi?
vreme bo še nekaj časa držalo il tempo si manterrà ancora bello
pog. branjevke so držale jajca po ... tolarjev le rivendugliole tenevano le uova a... talleri il pezzo
le upanje ga še drži pokonci soltanto la speranza lo mantiene ancora in vita
oče je svoje otroke trdo držal il padre era severissimo coi figli
evf. ne bo dolgo, ko mu bodo svečo držali è ormai al lumicino
drži me, da bi ga premikastil mi viene voglia di menarlo ben bene
lov. pes dobro drži il segugio non molla
šport. držati figo, pesti za koga augurare successo a qcn., tifare per qcn.
vulg. držati gobec (za zobmi) non fiatare, non aprir bocca
drži jezik! acqua in bocca!
držati korak s kom tenere il passo con qcn.
pog. držati mulo fare il broncio, tenere il muso
knjiž. držati ogledalo svojemu času fare da specchio al proprio tempo
držati roko nad kom tenere mano a qcn.
pog. držati roke križem starsene con le mani in mano, grattarsi la pancia
evf. držati vrečo tenere il sacco
držati koga za besedo prendere uno in parola
pren. držati koga na vajetih, na kratko tenere qcn. in pugno
pog. držati koga v distanci tenere a distanza qcn., non dare confidenza a qcn.
držati kaj v glavi, v spominu tenere in mente, ricordarsi qcs.
držati koga v precepu, v šahu tenere in scacco, tra le grinfie qcn.
držati kaj v svojih rokah avere qcs. in pugno
trditev, ki ne drži una tesi che non regge
lepilo, ki dobro drži una colla che tiene bene
držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
PREGOVORI:
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un ho che dieci avrò
B) držáti se (-ím se) imperf. refl.
1. (dotikati se, stikati se) toccarsi; essere vicino, accanto, attiguo:
delovna soba se drži salona lo studio è attiguo al salotto
2. (biti pritrjen, prilepljen) stare attaccato, appiccicarsi:
čevljev se drži blato il fango s'è appiccicato alle scarpe
še zmeraj se ga drži vzdevek iz dijaških časov si porta ancora dietro il nomignolo di quand'era studente
3. (premikati se po določeni poti, ne oddaljevati se od česa)
držati se glavne ceste seguire sempre la strada maestra
držati se doma starsene sempre a casa
pren. držati se koga ko klop seguire qcn. come l'ombra
4. (delati, kot se zahteva)
držati se diete tenere la dieta
držati se dogovorov, pogodbe tenere fede agli accordi, al contratto
držati se navodil seguire le istruzioni
držati se predpisov tenersi alle prescrizioni
držati se principov kot pijanec plota essere ligio ai propri principi
5. (kazati razpoloženje)
držati se čemerno, jezno avere un'aria immusonita, arrabbiata; essere scuro, corrucciato in volto
držati se na jok essere lì lì per piangere
držati se zravnano starsene dritto
pog. držati se (biti domišljav) darsi arie
drži se, ko da ne zna do pet šteti lo si direbbe un semplicione, invece... (è un furbo di tre cotte)
6. (ohranjati položaj kljub ogroženosti)
oporišče se je dolgo držalo il caposaldo tenne a lungo
na oblasti se drži samo s silo si mantiene al potere solo con la forza
reprezentanca se je dobro držala la nazionale si è difesa egregiamente
7. (vesti se) comportarsi
8. (biti na določenem mestu, v določenem stanju) trattenersi, tenersi;
megla se v dolini drži že tri dni la nebbia si trattiene a valle da tre giorni
pozimi se gams drži v gručah d'inverno i camosci si tengono in gruppo
zmeraj se je držal bolj ob strani si è tenuto sempre un po' in disparte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zakaj se držiš (name)? perché ce l'hai con me?
pog. avto se dobro drži ceste l'auto ha una buona tenuta di strada
pren. denar se ga ne drži ha le mani bucate
pren. ne vem, kje se me glava drži non so dove ho la testa
pren. komaj se ga še duša drži regge l'anima coi denti
pren. njega se še mleko drži ha la bocca che puzza ancora di latte
vreme se ves teden kislo drži tutta la settimana il tempo si mantiene uggioso
držati se materinega krila stare attaccato alla gonnella della mamma
držati se v dve gube essere piegato in due
pog. nazaj se držati pri jedi, pri pijači essere frugale nel mangiare, nel bere
nazaj se držati pri delu battere la fiacca
pog. držati se odlično (za svoja leta) essere arzillo, vispo (data l'età)
držati se kot lipov bog starsene lì come una mummia, come una statua
navt. držati se smeri tenere la rotta - góbček (-čka) m dem. od gobec musetto
- govno samostalnik
1. (o organski snovi; iztrebki) ▸ gané, ganaj, ganéjslonje govno ▸ elefántganékravje govno ▸ tehénganéjposušeno govno ▸ szárított ganéjkonjsko govno ▸ lóganéVeter je prinesel rahel vonj po katranu in govnu. ▸ A szél kátrány és ganéj szagát hozta el.
2. neformalno, izraža negativen odnos (o slabih, nemoralnih dejanjih) ▸ gané, szarság
Kaj res ne vidimo, da nam prodajajo govno, kamor koli se ozremo? ▸ Vajon valóban nem látjuk, hogy bármerre nézünk, ganét árulnak?
Hej, zabavljač, prosim, odnehaj s svojim nacističnim govnom! ▸ Hé, mulatós, kérlek, hagyd abba a náci szarságaidat!
3. neformalno, izraža negativen odnos (slaba, nezavidljiva situacija ali stanje) ▸ gané, szarpotegniti iz govna ▸ kihúzza a szarbólUnija tone v čedalje globlje govno. ▸ Az unió egyre mélyebbre süllyed a ganéban.
Če se izkoplje živ iz tega govna, mu ne bo nikoli oprostil. ▸ Ha élve kihúzza magát ebből a szarból, sosem bocsátja meg neki.
4. neformalno, izraža negativen odnos (ničvredna, izprijena oseba) ▸ szarházi, mocsok, szar, ganézmerjati z govnom ▸ kontrastivno zanimivo leszarozza"Drži gobec, ti govno!" ▸ „Tartsd a pofádat, te mocsok!”
Preklinja zdravnike, da veterane obravnavajo kot govno. ▸ Átkozza az orvosokat, amiért szarul bánnak a veteránokkal.
Policist ni leno govno, ki samo piše ure in čaka na penzijo. ▸ A rendőr nem egy lusta szarházi, aki csak írja az óráit és várja a nyugdíját. - gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje - jezik1 [ê] (jezik|a, -a, -i)
1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)
2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen
3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen - locker Stuhlbein, Schraube, Zahn usw.: majav; Teig, Bände, Zügel, Erde, Knoten usw.: rahel; Regelung, Vorschrift, Muskulatur usw.: ohlapen; Material: sipek (tudi Bergbau); Gestein: prhek; Technik Metallurgie porozen, nezvezen; figurativ Ton, Haltung: sproščen; Sitten: razrahljan, lahkomiseln; Sport lahek, sproščen; Adverb z lahkoto; locker sein Zahn, Mauerhaken usw.: majati se; locker machen Geld: priskrbeti; ein lockeres Leben nesolidno življenje; ein lockeres Mundwerk gobec; eine lockere Hand/ein lockeres Handgelenk haben rad deliti klofute, nagibati k tepežu; eine Schraube locker haben biti malo česnjen