Franja

pulimentar gladiti, polirati

pulir gladiti, likati, polirati; brusiti (dragulje); figurativno koga obrusiti, ugladiti

sin pulir surov, neotesan
pulirse lišpati se, izbrusiti se, uglajen postati

pūmicō -āre -āvī -ātum (pūmex) z votličem (plovcem) drgniti ali (u)gladiti: desquamor, pumicor, ornor Luc. ap. Non., dentem atque russam pumicare gingivam Cat., pumicata frons, manus Mart., dentes pumicati Hier.; pren.: nullis assentantium pumicatur sermonibus Ambr., homo comptus semper et pumicatus Plin. iun. nališpan (namuzan) in polizan (mehkužen).

pūrgō -āre -āvī -ātum (sinkop. iz pūrigō, zloženke iz pūrus in agere; prim. pūrus)

1. čistiti, očistiti (očiščevati), (o)čediti, očediti (očejati), (o)snažiti, trebiti, iztrebiti (iztrebljati), otrebiti (otrebljati): Petr., Aug., Icti. idr., cloacam Ulp. (Dig.), Augiae regis bobile Hyg. skidati gnoj iz Avgijevega volovnjaka, oleam … a foliis et stercore Ca., ligonibus arva O., falcibus locum Ci. (o)čistiti plevela, (iz)trebiti, odstraniti (odstranjevati) plevel, cultello ungues H., pisces Ter. ali viperam Plin. (iz)trebiti, prunum Plin. (iz)koščičiti, muribus domum Ph., purgor in amni Sil. kopam se, nubes se purgat in aethera V. se razpusti, se razblini, se razprši; pren.: educ tuos, purga urbem Ci. (sc. hudobnežev), exercitum missionibus (z odpusti) turbulentorum hominum L., amplissimos ordines … veteri neglegentiā Suet., purgata auris H. izčiščeno = (svarilu) odprto, pripravljeno za posluh (poslušanje); occ.
a) čisteč (snažeč) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): rudera Suet., stercus Hyg. skidati, stercus ab aede Vestae Fest. (prim. pūrgāmen), sordes Cl., pituitas Plin.; pren.: metum doloris Q.
b) (čisteč) (z)ravnati, poravna(va)ti, zravna(va)ti, (u)gladiti, (i)zgladiti ((i)zglajevati): viam Ulp. (Dig.); pren.: rationem Suet. na čisto spraviti, poravna(va)ti, (po)plač(ev)ati.
c) kot medic. t.t. α) čistiti, očistiti (očiščevati), izp(i)rati: vulnus Cels., adustum locum aerugine et melle Cels., purgatus illius morbi H. ozdravljen one bolezni. β) čistiti, očistiti (očiščevati), izčistiti (izčiščevati), dristiti, pospešiti (pospeševati) čiščenje, izločanje: quid radix ad purgandum possit Ci. kako čistilno (očiščevalno) moč ima, purgare se Cels., purgor bilem H. ki se očiščujem žolča (kot vzroka bolezni), ki si čistim žolč.

2. metaf.
a) nabožno, versko, obredno očistiti (očiščevati), oprati greha, poravna(va)ti, popraviti (popravljati), (iz)brisati, razgrešiti (razgreševati), spraviti (spravljati) koga s kom: Tib., Sil. idr., populos, nefas O., domum Plin., crimen gladio Lucan., malum facinus forti facinore L.
b) očistiti (očiščevati) = opravičiti (opravičevati) (se), izgovoriti (izgovarjati) se, zagovoriti (zagovarjati) (se) pred kom, upravičiti (upravičevati): purgare se alicui Pl., L., Cu. idr. opravičiti (opravičevati) se komu, legatos sui purgandi causā mittunt C. da bi se oprali, si sibi purgati esse vellent C., purgare aliquem de luxuriā Ci. očistiti koga očitka razkošnosti (razsipnosti), purgare se de (zaradi) aliquā re Ci., aliquem crimine T., Sil. oprostiti, veteri purgatus ab irā Sil.; z gen. (le pri L.): oratores purgantes civitatem omnis facti dictique hostilis L. zagovarjajoči državljane pred očitkom, da je bilo storjenega ali rečenega kaj sovražnega; s stvarnim obj.: Ter., facinus Cu., culpam L., crimen, crimina Ci., L. odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), ovreči, innocentiam suam L. zagovarjati se glede na svojo nedolžnost, Tiberii dedecora Eutr.; se purgare s quod (da): at purgaret se, quod id tempus venisset L.; purgare z ACI ali odvisnim vprašalnim stavkom v svoje opravičilo reči, povedati, navesti (navajati): purgare non auctos eos a se L., purget miles, cur vicerit hostem Sil. — Od tod adj. pt. pf. pūrgātus 3, adv. -ē

1. očiščen, čist: somnia pituitā purgatissima Pers., a quibus sordibus quanto est quis purgatior Aug., enucleate dicitur purgate, exquisite Non., purgatioris auri vena M.

2. metaf.
a) čist: purgatiora vota Aug., purgatissima ecclesia, purgatissima pietas Aug.
b) opravičen: ita fiduciā quam argumentis purgatiores dimittuntur S. fr.

Opomba: Prvotna obl. pūrigō: Varr. in (po starejših izdajah) Pl.

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

re-mulceō -ēre -mulsī -mulsum (re in mulcēre)

1. nazaj (navzad) (po)gladiti, rahlo nazaj zapogniti (zapogibati), upogniti (upogibati), rahlo nazaj potegniti (potegovati, potezati, vleči): caudam V., crines fronte parili separatu per malas remulcere Ap.

2. (po)gladiti, (po)božati: aures equi Ap.; pren.
a) (u)tešiti, (u)tolažiti, (po)tolažiti, (po)miriti: minas cordaque remulce Stat.
b) razveseliti (razveseljevati): dulcissimis modulis animos audientium remulcere Ap.

repulir (z)likati, (z)gladiti

repulirse olepšati se, načičkati se

rub² [rʌb] prehodni glagol & neprehodni glagol
otreti (se), frotirati (se), drgniti (se) (against, on ob)
brisati, meti; (po)gladiti; polirati; dotakniti se, poškodovati, zadati rano, ožuliti, povzročiti bolečino; natreti (with z)
figurativno prebijati se (through skozi)

to rub one's hands figurativno méti si roke, biti zadovoljen
to rub one's hand over s.th. z roko pogladiti kaj
to rub on s.o.'s feelings (za)boleti koga
to rub shoulders with s.o. figurativno družiti se s kom, biti zaupen s kom
to rub s.o. the wrong way figurativno iritirati, ozlovoljiti, ujeziti koga
it rubs me the wrong way figurativno ni mi pogodu, spravlja me v slabo voljo, iritira me
they rub through the world prebijajo se, rinejo nekako
we must rub through it to moramo prestati

satinar satinirati, gladiti

schlichten ravnati, poravnati; Streitigkeiten: posredovati (v sporu); Technik Metallurgie gladiti, ravnati; Technik Textilien: škrobiti, klejiti

slick [slik]

1. pridevnik
gladek, polzek (o ribi)
figurativno spreten, vešč, okreten; rafiniran, jeguljast
sleng spreten, sijajen, "prima", famozen
sleng kot namazan

a slick lawyer prebrisan odvetnik

2. prislov
pogovorno hitro, gladko, urno, kot namazano, točno, naravnost

he hit me slick in the eye udaril (zadel) me je naravnost v oko

3. samostalnik
gladka, bleščeča površina; oljni madež (na vodi)
tehnično lopatica, ometača
ameriško, sleng eleganten magazin (revija)

4. prehodni glagol
(= slick up) (z)gladiti, (s)polirati

smalm [sma:m] prehodni glagol
pogovorno pogladiti (lase)
neprehodni glagol
gladiti, božati

smooth² [smu:ð] prehodni glagol & neprehodni glagol
(iz)gladiti; utreti (pot), poravnati; ublažiti (glas); izbrusiti (stihe); odstraniti ovire (zapreke, nevšečnosti, težave), olajšati; izgladiti se; pomiriti se, postati miren

to smooth one's brow zgladiti čelo
to smooth one's manners izgladiti svoje vedenje (obnašanje)
to smooth s.o.'s rumpled feathers figurativno pomiriti koga (njegovo jezo)
to smooth the soil zravnati zemljo (tla)
to smooth a verse izbrusiti zgladiti stih

spianare

A) v. tr. (pres. spiano)

1. zravnati, gladiti; valjati; raztegniti, raztegovati:
spianare le costole a qcn. pren. komu jih naložiti po grbi
spianare la fronte razvedriti čelo
spianare il fucile nameriti puško
spianare la pasta razvaljati testo
spianare la via zgladiti pot

2. pren. zravnati, zgladiti

3. podreti, podirati

B) ➞ spianarsi v. rifl. (pres. mi spiano) razpotegniti se:
il viso gli si spianò in un sorriso obraz se mu je razpotegnil v nasmeh

stone² [stóun] prehodni glagol
kamnati, obmetavati s kamenjem; odstraniti koščico (pri sadju); ograditi, obložiti s kamnom; tlakovati, zgraditi iz kamenja; (na)brusiti, polirati, (z)gladiti
zastarelo spremeniti (se) v kamen

to stone to death do smrti kamnati

streicheln božati, pobožati; bei der Massage: gladiti

streichen (strich, gestrichen) über etwas mit der Hand usw.: gladiti, pogladiti; (ziehen) potegniti; Saiten: potegniti po (strunah); Salbe, Honig, Butter: mazati, namazati; Kitt in die Fugen: zamazati (rege z); Farben: barvati (z), (weißigen) beliti; (durchstreichen, fallenlasen) črtati, aus einer Liste usw.: brisati; aus dem Gedächtnis: izbrisati; die Segel, die Flagge ein Boot: spustiti; Technik gladiti, ravnati; premazovati; intransitiv Tierkunde Vögel: letati; (streifen) potepati se, potikati se; Wind: pihljati; Gebirge: Geographie imeti smer, slemeniti; durch ein Sieb streichen pretlačiti, pasirati; um etwas streichen Katze: plaziti se okoli, hoditi okoli

stroke² [stróuk] prehodni glagol
šport dajati takt (pri veslanju); označiti s črto, prečrtati; biti (o uri); (po)molsti (kravo); (po)gladiti (z roko), (po)božati (lase, žival, gube); ljubkovati
neprehodni glagol
veslati, dajati tempo veslačem

to stroke a boat (a race, a crew) veslati in dajati takt veslanja v čolnu (pri tekmovanju, moštvu)
the crew was stroking at 32 moštvo je veslalo z 32 udarci (vesljaji) na minuto
to stroke a cat's back pogladiti mačko po hrbtu
he stroked his hair pogladil se je po laseh
to stroke s.o. (s.o.'s hair) the wrong way (raz)dražiti, (raz)jeziti koga
to stroke s.o. down pomiriti koga, omehčati, pridobiti koga z laskanjem

svjètlati -ām (ijek.), svètlati -ām (ek.)
1. gladiti, čistiti, da se sveti: svjetlati oružje
2. polirati, leščiti; svjetlati obraz biti v čast: žena je spremila i u sobama i u kuhinji sve što svetla obraz čestitoj domaćici

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.