Franja

jesur [é] moški spol živalstvo, zoologija (verigasti gad) die Kettenviper

jézen (-zna -o) adj.

1. arrabbiato, adirato, iroso, incollerito; pog. incavolato vulg. incazzato:
jezen kot gad furente d'ira
jezen, da kar piha sbuffa dalla collera

2. (v povedni rabi)
biti jezen na koga essere in collera con qcn., covare rancore contro qcn.

3. knjiž. pren. (silovit, divji) furioso, violento, impetuoso

4. knjiž. pren. (neugoden, hud) duro, avverso:
jezni časi tempi duri

5. pren. (ki odklanja obstoječe norme):
jezni mladeniči giovani arrabbiati

lašk|i (-a, -o)

1. italienisch ( rastlinstvo, botanikakačnik Italienischer Aronstab, ljulka Italienisches Raygras, smilj Italienische Strohblume; živalstvo, zoologija ščipalec Italienischer Skorpion)

2. welsch
laški rizling der Welschriesling

3.
rastlinstvo, botanika laški meček die Feld-Siegwurz
laški muhvič die Kolbenhirse
laški pelin (abrašica) die Eberraute
laški topol die Pyramiden-Pappel
živalstvo, zoologija laški gad die Aspis-Viper
laška grlica die Türken-Turteltaube
laški škrjanec die Kalanderlerche

4. geografija von Laško

létati to fly; to run

létati sem in tja to run to and fro
létati okoli po (potepati se) to gad (about)
visoko létati (figurativno) to fly high
kdor visoko leta, nizko pade pride goes before a fall, pride will have a fall

malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

le malin zlobec, hudič
pas malin (populaire) ne tako težak
joie féminin maligne škodoželjnost
malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
malin vouloir masculin zla, zlobna volja
c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi

píhati souffler , (veter tudi) bouffer

pihati steklo souffler le verre
pihati od jeze suffoquer de colère, familiarno écumer de rage, fumer
tukaj piha il y a un courant d'air ici
gad piha la vipère siffle

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika

ramper [rɑ̃pe] verbe intransitif plaziti se, lesti

une vipère rampe dans l'herbe gad se plazi v travi
ramper devant ses supérieurs klečeplaziti pred svojimi nadrejenimi

rilčast (-a, -o) rüsselförmig
rilčasta pijavka der Rüsselegel
rilčasta pritlikava antilopa die Rüsselzwergantilope
rilčast i medved der Rüsselbär
rilčasti gad die Aspisviper

rílčast (-a -o) adj. con il grugno; con la proboscide:
rilčast nos proboscide
zool. rilčasti gad vipera aspide (Vipera aspis)
med. rilčaste ustnice macrochilia
zool. rilčasti skakači pl. macroscelidi (sing. -e) (Macroscelididae)

zmìja ž, mn. zmȉje zmíjā kača; zmija otrovnica strupenjača, zmija neotrovnica nestrupenjača; zmija prisojkinja zool. gad; viti se kao zmija; hraniti, gajiti -u u njedrima rediti gada na prsih; zgaziti -i glavu streti kači glavo; stati -i na vrat stopiti kači na vrat; zmija me ujela pičila me je kača; ići -i u grlo, na rupu drveti v nesrečo; kriti što kao zmija noge; siktati kao zmija sikati kot kača; pištati kao zmija u procjepu; stati -i na rep pasti v nesrečo

ἀσπίς, ίδος, ἡ 1. ščit (in sicer i majhni okrogli i podolgovati, ki je pokrival celega človeka; nosil se je v levi roki, zato:) ἐπ' ἀσπίδα, παρ' ἀσπίδα na levo (kreni). 2. vojak s ščitom, težkooboroženec, hoplit. 3. NT kača ščitarka, gad.

ἔχιδνα, ἡ (ἔχις) 1. gož, kača, gad, modras. 2. Ἔχιδνα pošast, napol deklica, napol kača, Kerberova mati.

ἔχις, εως, ὁ [Et. iz kor. eg'h, bosti, sor. ἐχῖνος] kača, gad.