Franja

polóm collapse

finančni, denarni polóm crash, bankruptcy
državni finančni polóm national bankruptcy; (neuspeh) failure, fiasco; žargon washout, flop
doživeti polóm to flop, to be a flop

polòm écroulement moški spol , effondrement moški spol , catastrophe ženski spol ; (poslovno) faillite ženski spol , banqueroute ženski spol ; (na borzi) krach moški spol ; (vojaško) débâcle ženski spol , désastre moški spol

polom neke politike la faillite d'une politique
polom neke teorije écroulement d'une théorie
bančni polom banqueroute, faillite
borzni polom krach (ali effondrement) de la Bourse, débâcle boursière
finančni polom désastre financier, catastrophe (ali débâcle) financière
doživeti polom faire faillite (ali banqueroute), familiarno culbuter, sauter

polòm (-ôma) m

1. crollo, sfacelo, rovina, tracollo, rovescio; flop angl.; fiasco; bancarotta, crac, fallimento; šalj. trombata; capitombolo:
rešiti podjetje pred polomom salvare l'impresa dalla bancarotta
polom vzhodne fronte il crollo del fronte orientale
polom na volitvah il flop delle elezioni, la frana elettorale
gospodarski, finančni polom tracollo economico, finanziario

2. pren. (trušč) fracasso, strepito

3. abbattimento; schianto:
polom dreves lo schianto degli alberi

polòm derrumbamiento m

finančni polom bancarrota f, quiebra f; crac m, catástrofe f financiera; voj, pol derrota f; fig cataclismo m, desastre m; frasco m
doživeti denarni polom hacer bancarrota

položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol

zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition

položáj situación f ; posición f ; (stanje) estado m ; condiciones f pl ; (okolnosti) circunstancias f pl

finančni (gospodarski, politični, napet, vojaški) položaj situación f financiera (económica, política, tirante, militar)
biti v težavnem položaju estar en una situación apurada, hallarse en una situación difícil
obvestiti o položaju poner al corriente de la situación
pojasniti položaj exponer la situación
izboljšati svoj položaj mejorar su situación
postavite se v moj položaj póngase usted en mi caso
položaj se slabša (se konsolidira) la situación empeora ali agrava (se consolida)

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

pretíti (-ím) imperf. minacciare (tudi ekst.); incombere:
oblaki pretijo s točo le nuvole minacciano una grandinata
državi preti finančni polom il paese è minacciato da un crac finanziario

projékt (-a) m

1. progetto, piano:
finančni, investicijski projekt progetto finanziario, progetto di investimento

2. grad. progetto, disegno; studio:
projekt spomenika, stavbe progetto di un monumento, di un edificio
financirati projekt finanziare un progetto
sodelovati pri projektu partecipare a un progetto

3. (osnutek, predlog besedila) progetto, bozza:
projekt zakona progetto, bozza di legge

propàd (-áda) m caduta, crollo, decadenza, decadimento, fine, declino; dissesto, tracollo; rovina, frana:
hist. propad rimskega cesarstva la caduta dell'impero romano
gospodarski propad dissesto economico
finančni propad tracollo finanziario

proračun [ó] moški spol (-a …) der Haushalt (dodatni Nachtragshaushalt, državni Staatshaushalt, letni Jahreshaushalt, občinski Gemeindehaushalt, zvezni Bundeshaushalt), der Etat; (finančni načrt) der Finanzplan, Haushaltsplan
… proračuna Haushalts-, Etat-
(načrt der Etatentwurf, predlog die Haushaltsvorlage, prekoračenje die Etatüberschreitung, rebalans der Haushaltsausgleich, redukcija die Etatkürzung)
razprava o proračunu v parlamentu: die Etatberatung
sprejeti proračun den Haushalt verabschieden

protokól (-a) m (uradno pravilo; mednarodni dogovor) protocollo:
diplomatski protokol protocollo diplomatico
finančni protokol protocollo finanziario

računovodja samostalnik
(kdor vodi račune) ▸ könyvelőRačunovodja tožene stranke je vsakokrat pregledal potni nalog ter ga ustrezno obračunal. ▸ Az alperes könyvelője minden alkalommal átnézte a menetlevelet, valamint megfelelően elszámolta.
Sopomenke: davčni svetovalec, finančni svetovalec

ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

I.

1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H. —

II.

1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
a) minime est rationis z inf.: Col.
b) rationis est z inf.: Plin. iun.

2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).

resór (-ja) m

1. dicastero:
resor za pravosodje il dicastero della giustizia
minister brez resorja ministro senza portafoglio

2. adm. divisione, ufficio:
voditi, upravljati finančni resor dirigere la divisione finanze
pog. ta dela ne spadajo v moj resor queste non sono mie mansioni, non sono mansioni di mia competenza

revízor revisor m ; inspector m ; (knjig) interventor m

finančni revizor censor m de cuentas

secretary [sékrətri] samostalnik
tajnik, sekretar
ameriško minister; pisalna miza; zapisnikar, tajnik (društva)
tisk tisk, ki posnema lepopis

secretary-general generalni sekretar
honorary secretary neplačan tajnik (zlasti društva)
private secretary osebni tajnik
under-secretary pomočnik ministra
the Secretary of State for Foreign Aflaires, Foreign Secretary minister za zunanje zadeve, zunanji minister
Home Secretary notranji minister
Secretary of Defense obrambni minister
Secretary for War, War Secretary vojni minister
Colonial Secretary minister za kolonije
Secretary of the Treasury finančni minister

showing [šóuiŋ] samostalnik
kazanje, razstavljanje; predvajanje (filma itd.); razkritje; pojasnilo, trditev; položaj; znak, znamenje

on (by) his own showing po njegovi lastni trditvi (izjavi)
a bad financial showing slab finančni položaj
first showing premiera filma

situación ženski spol položaj, situacija; razpoloženje

situación financiera finančni položaj
situación del mercado položaj na tržišču
en situación desahogada premožen
en situación apurada v stiski
no encontrarse en situación ne moči
situación (des)favorable (ne)ugoden položaj

sphère [sfɛr] féminin, mathématiques krogla; obla; figuré sfera, torišče, območje, področje, okrožje, krog, okolje

sphère d'activité področje dejavnosti
sphère d'influence sfera vpliva, vplivno področje
sphère d'intérêt interesna sfera
sphère terrestre zemeljska krogla, Zemlja
centre masculin, rayon masculin, diamètre masculin d'une sphère središče, polmer, premer krogle
les hautes sphères de la politique, de la finance visoki politični, finančni krogi