Franja

formal formalen; izrecen; resen

una casa formal (trg) solidna firma
un hombre formal poštenjak
un novio formal resen snubec
la cosa va haciéndose formal stvar postaja resna
¡formal! resnično! dejansko! resno!

glav|a¹ ženski spol (-e …)

1. del telesa: der Kopf, -kopf (človeška Menschenkopf, Janusova Januskopf, kačja Schlangenkopf, kodrasta Lockenkopf, Wuschelkopf, lisičja Fuchskopf, petelinja Hahnenkopf, ptičja Vogelkopf, plešasta Kahlkopf, svinjska Schweinskopf, telečja Kalbskopf; figurativno razgreta Feuerkopf, trda Dickkopf)
agronomija in vrtnarstvo zeljnata glava der Kohlkopf, Krautkopf
glava solate/cvetače ein Kopf Salat/Blumenkohl
anatomija glava podlahtnice der Ellenbogenkopf

2. privzdignjeno: das Haupt, -haupt (stara Greisenhaupt, levja Löwenhaupt, Meduzina Medusenhaupt, zmajeva Drachenhaupt)
ponosno dvignjene glave mit stolz erhobenem Haupt

3. (butica) der Schädel

4. član, udeleženec: der Kopf (pet glav fünf Köpfe); živina v hlevu: das Stück (Vieh) (pet glav fünf Stück)

5. (na čelu) das Haupt
glava Cerkve das Haupt der Kirche
kronana glava gekröntes Haupt
glava družine das Oberhaupt der Familie
(v vodstvu) der Kopf (firme der Firma, podjetja des Unternehnems, tolpe der Bande)

6. (napis vrh prve strani) der Kopf, -kopf (firme Firmenkopf, die Firmenaufschrift, pisemska Briefkopf)
|
glave/glavi … Kopf-
(črta glave [na roki] die Kopflinie, drža glave die Kopfhaltung, lovec na človeške glave der Kopfjäger, lov na človeške glave die Kopfjagd, oblika glave die Kopfform, obračalka glave anatomija der Kopfnicker, der Kopfhalter, der Kopfwender, obseg glave der Kopfumfang, polovica glave die Kopfhälfte, poškodba glave die Kopfverletzung, pranje glave die Kopfwäsche, skelet glave das Kopfskelett, zaščita glave der Kopfschutz, koža na glavi die Kopfhaut, rana na glavi die Kopfwunde, stoja na glavi der Kopfstand, gib z glavo die Kopfbewegung)
prednji del glave das Vorderhaupt
velik kot glava kopfgroß
velik kot otroška glava kinderkopfgroß, kindskopfgroß
glava:
ne vem, kje se me glava drži ich weiß weder ein noch aus/ich weiß nicht, wo mir der Kopf steht
od tega me boli glava das bereitet mir Kopfschmerzen
glava pri glavi Kopf an Kopf (tudi figurativno)
glave:
dobre glave gelehrig
ne beliti si glave sich kein Kopfzerbrechen machen (über)/(etwas) auf die leichte Schulter nehmen
glavo:
Glavo pokonci! Kopf hoch!
beliti si glavo sich den Hirn zermartern über, rätseln über
od skrbi: sich Sorgen machen über
figurativno imeti glavo kot sod (imeti mačka) eine dicke Birne haben
imeti rep in glavo figurativno Hand und Fuß haben
imeti motno glavo einen benommenen Kopf haben/einen Brummschädel haben
imeti polno glavo den Kopf voll haben
imeti svojo glavo seinen Kopf für sich haben
imeti težko glavo einen schweren/dicken Kopf haben
imeti trdo glavo (tudi figurativno) einen harten Kopf/Schädel haben
imeti vročo glavo (tudi figurativno) einen heißen Kopf haben
izgubiti glavo figurativno den Kopf verlieren, (izgubiti življenje) dran glauben müssen
odgrizniti glavo figurativno den Kopf abreißen
ohraniti hladno glavo figurativno einen kühlen Kopf bewahren, auf dem Teppich bleiben
oprati komu glavo (jemandem) den Kopf waschen (tudi figurativno), figurativno (jemanden) abputzen
podpirati glavo sam sebi: das Kinn stützen
potegniti glavo med rame den Kopf einziehen
povešati glavo figurativno den Kopf hängen lassen
razbijati si glavo sich den Kopf zerbrechen/sich Gedanken machen über (etwas)
razbiti si glavo sich den Kopf/den Schädel einrennen
rešiti (si) glavo figurativno mit dem Leben davonkommen
skloniti glavo den Kopf neigen/senken
tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken
visoko nositi glavo figurativno den Kopf hoch tragen
za to lahko stavim glavo darauf kannst du Gift nehmen
zmešati komu glavo (jemandem) den Kopf verdrehen
glave množina:
glave padajo Köpfe rollen
stakniti glave die Köpfe zusammenstecken
čez glavo: über den Kopf, figurativno bis über den Kopf
potegniti čez glavo kos obleke: über den Kopf ziehen
imeti vsega čez glavo die Nase voll haben, überdrüssig sein, zum Halse heraushängen (das hängt mir zum Halse heraus)
zrasti komu čez glavo (jemandem) [zuviel] zu viel werden, (jemandem) über den Kopf wachsen
do glave:
od nog do glave von Kopf bis Fuß, von oben bis unten
iz glave:
(na pamet) auswendig
izbiti si kaj iz glave sich (etwas) aus dem Kopf schlagen
ne iti iz glave nicht aus dem Kopf wollen

na glavo: auf den Kopf
po stopnicah navzdol ipd.: kopfüber
na glavo Kopf-
(nagrada die Kopfprämie, das Kopfgeld, skok der Kopfsprung)
dati na glavo pokrivalo: aufsetzen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno) (padel je na glavo er ist auf den Kopf gefallen)
postaviti se na glavo sich auf den Kopf stellen
postaviti (vse) na glavo (alles) umkrempeln, umstoßen, pri iskanju: das Oberste zu unterst kehren
vzeti kaj na svojo glavo figurativno (etwas) auf sein Gewissen nehmen
zadeti žebelj na glavo figurativno den Nagel auf den Kopf treffen

nad glavo über dem Kopf
imeti streho nad glavo ein Dach über dem Kopf haben
ne imeti strehe nad glavo kein Dach über dem Kopf haben, obdachlos sein
izgubiti streho nad glavo obdachlos werden
zrušiti se nad glavo über dem Kopf zusammenbrechen

na glavi: auf dem Kopf
imeti na glavi pokrivalo: aufhaben
s čelado/kapo na glavi behelmt/bemützt
stati na glavi auf dem Kopf stehen, figurativno Kopf stehen
imeti maslo na glavi figurativno Dreck am Stecken haben, Butter auf dem Kopf haben
od glave:
od glave do pete von Scheitel bis zur Sohle
po glavi:
po glavi pro Kopf, pro Mann, pro Nase
dohodek po glavi das Pro-Kopf-Einkommen
po svoji glavi nach (seinem) Willen
biti/iti po glavi nach dem Kopf gehen (ne more vse biti po tvoji glavi es kann nicht alles nach deinem Kopf gehen)
hoditi po glavi misli: durch den Kopf gehen
hoditi po glavi drug človek, otroci ipd.: auf der Nase herumtanzen
dobiti jo po glavi eins über den Kopf bekommen, eins aufs Dach bekommen, figurativno eine kalte Dusche bekommen
namig s kolom po glavi ein Wink mit dem Zaunpfahl
skakati komu po glavi figurativno (jemandem) auf der Nase herumtanzen
preko glave:
bis über die Ohren
odločati preko njegove/njene glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
pri glavi:
pri glavi beim Kopf, am Kopf
glava pri glavi Kopf an Kopf
v glavi:
bučati v glavi dröhnen (buči mi v glavi mir dröhnt der Kopf)
imeti rozine v glavi Rosinen im Kopf haben
imeti slamo v glavi Bohnenstroh im Kopf haben, ein Strohkopf sein
obdržati v glavi (zapomniti si) (etwas) im Kopf behalten
v glavi se mi vrti ich bin schwindlig, alles dreht sich um mich
v glavi mi šumi der Schädel brummt mir
v glavo:
v glavo in den Kopf, an den Kopf
strel v glavo der [Kopfschuß] Kopfschuss
kri udari človeku v glavo das Blut steigt einem in den Kopf, ins Gesicht, figurativno da geht einem der Hut hoch
metati/vreči v glavo figurativno an den Kopf werfen
poslati si kroglo v glavo (ustreliti se) sich eine Kugel durch den Kopf jagen
to mi ne gre v glavo (ne morem razumeti) das geht mir nicht in den Kopf
stopiti v glavo figurativno in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
šiniti v glavo misel: durch den Kopf schießen
vbijati/vbiti v glavo beibringen, [einbleuen] einbläuen, einhämmern
vbiti si v glavo pri učenju: einbüffeln
vbiti si kaj v glavo figurativno sich (etwas) in den Kopf setzen
z glave:
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein aus der Krone fallen/dabei fällt dir kein Stein aus der Krone
z glavo:
z glavo mit dem Kopf
z glavo naprej pasti, skočiti: mit dem Kopf voran, kopfüber
strel z glavo šport der Kopfstoß, der Kopfball
papir z glavo podjetja das Geschäftspapier, der Kopfbogen
majati z glavo den Kopf schütteln
plačati z glavo (etwas) mit seinem Kopf/Leben bezahlen
zaletavati se z glavo ob zid figurativno sich den Schädel einrennen, mit dem Kopf gegen die Wand rennen
z glavo skozi zid figurativno mit dem Kopf durch die Wand
zmajevanje z glavo das Kopfschütteln
za glavo:
zadaj: hinter dem Kopf; für den Kopf; um den Kopf
… za glavo Kopf-
(naslonjalo der Kopfteil, die Kopflehne, die Kopfstütze, obveza der Kopfverband, podlaga die Kopfunterlage)
za glavo (dolžino glave) um Kopflänge
za glavo manjši einen Kopf kleiner/kürzer
za glavo večji einen Kopf größer
velik za glavo kopfgroß
gre za glavo es geht um Kopf und Kragen/es geht an den Kragen
prijeti se za glavo (tudi : figurativno) sich an den Kopf greifen
skrajšati za glavo (obglaviti) einen Kopf kürzer machen
za bistre glave Denksportaufgabe

good¹ [gud] (primernik better, presežnik best) pridevnik
dober; ljubezniv; koristen, zadovoljiv, precejšen, znaten, obilen; zdrav, kreposten; zapeljiv; pravi, veljaven; svež, nepokvarjen; cel

all in good time vse o pravem času
as good as skoraj, tako rekoč
pogovorno good and popolnoma
to be as good as one's word biti mož beseda
good at, a good hand at spreten, mojster v čem
good cheer veseljačenje, požreševanje, krokanje, popivanje; pogum
a good deal precej
in good earnest čisto resno
be good enough to... bodi tako dober in...
so far so good doslej je še vse v redu
to feel good biti dobre volje
good for veljaven za
good for nothing zanič, neraben
good for you odlično
good form lepo vedenje
Good Friday veliki petek
from (ali on) good authority iz dobrega vira
with a good grace z dobro voljo
good gracious (ali heavens) za božjo voljo!
to hold good dobro se obnesti, obveljati
good humour dobra volja
his good lady njegova žena
good looks lepa zunanjost
to make good uspešno izvršiti
the good man of the house hišni gospodar
to have a good mind to do it imeti najboljši namen kaj storiti
good people škrati
as good as a play zabaven (prizor)
trgovina your good self vaša cenjena firma (v pismih)
good speed! mnogo sreče!
that's a good'un! ta je dobra!
to throw good money after bad razmetavati denar, zapravljati
to do a good turn izkazati ljubeznivost
good night! lahko noč!
good Lord! zaboga!
good for you! prav imaš
a good turn usluga
pogovorno good and ready popolnoma pripravljen

hčerinsk|i (-a, -o) töchterlich; Tochter- (celica die Tochterzelle, firma die Tochterfirma, generacija die Tochtergeneration, ljubezen die Tochterliebe, jedro der Tochterkern)

honor moški spol čast, spoštovanje, dostojanstvo, slava; nravnost

campo de honor polje slave, bojišče
caso de honor stvar časti
dama de honor častna dama
doncella de honor družica
matrícula de honor odlično šolsko spričevalo
en honor de v čast
lo considero un gran honor imam za veliko čast
hacer honor a su firma točno izpolniti svoje obveznosti
hacer honor al giro plačati menico
tengo el honor de presentarme čast mi je se predstaviti
honores pl častni naslov, izkazovanje časti
hacer las honores de la casa pozdraviti goste (v svojem domu)
hicimos los honores a la comida jed nam je dobro teknila

hopsgehen^* izginiti, biti izgubljen; (verhaftet werden) iti v zapor; eine Firma: iti v stečaj

ī-dem, ea-dem, i-dem (iz is, ea, id in dem; gl. dē) isti, tisti, prav ta, prav tisti,

1. kot adj.: erat semper idem vultus Socratis Ci., isdem (= iisdem) ineptiis Ci., quam (sphaeram) ab eodem Archimede factam posuerat in templo Virtutis Marcellus idem Ci., eodem die, eādem de causa C., idem animus V. enak; pri pron.: at ego faciam tu idem ut aliter praedices Pl., videamus, quid idem iste dixerit Ci., deinde ego idem confirmo Ci., eadem ista omnia comprimentur Ci., quod idem iste Mithridates initio belli Asiatici docuit Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem … in campo … contionem Ci., Phoebus distat ĭdem (acc.) utrāque terrā O. za isto razdaljo, tum vero ille idem ex Hispania amicus Plin. iun. Pogosto v zvezi z unus = eden in isti: uno eodemque tempore Ci., esse uno eodemque statu Ci., uno eodemque igni V.

2. kot subst.: verum eadem si idem mihi purgas, patiunda sunt Pl., amicus est tamquam alter idem Ci. drugi jaz, at idem non adfuit Ci., nolumus eundem excellere pluribus rebus Ci. eden in isti, cum convenissent iidem, qui solebant Ci., idem velle atque idem nolle, ea demum firma amicitia est S., quos omnīs eadem cupere, eadem odisse, eadem metuere in unum coēgit S.; s partitivnim gen.: idem iuris Ci. isto pravo, ista pravica, tibi idem consilii do Ci. ep., idem audaciae T. prav tolikšna drznost, idem operis Lact., eodem loci Ci., T. na istem mestu.

3. idem, poudarjajoč istovetnost subjekta, se lahko pogosto sloveni s tudi, obenem, hkrati, prav tako: ex quo efficitur, ut quidquid honestum sit, idem sit utile Ci., Crassus eloquens fuit idemque iuris peritus Ci., avunculus meus, vir innocentissimus idemque doctissimus Ci., viros fortes et magnanimos eosdem bonos et simplices esse volumus Ci., et splendida et grandis et eadem in primis faceta … oratio Ci., Asia ista referta et eadem delicata Ci., contulit se ad Pharnabazum, satrapem Ioniae et Lydiae eundemque generum regis et propinquum N., habebat quidam filiam turpissimam idemque pulchrum filium Ph., avunculum suum eundemque generum occidit Iust.; pri pron.: id enim vetat idem ille Plato Ci. prav tako tudi oni Platon, stulti qui īdem miseri sunt Ci.; pri adverzativnih pojmih = pa vendar, navkljub (vzlic) temu, toda: inventi sunt, qui vitam profundere parati essent, īdem gloriae iacturam facere nollent Ci., multi, qui vulnera fortiter acceperunt, iidem dolorem morbi ferre non possunt Ci., formosior horto … saevior eadem Galatea iuvencis O.; idem podvojen = obenem — obenem, obenem — in, in — in: Caninius tuus idem et idem noster Ci. ep., idem maestitiam reprehendit, idem iocum Ci.

4. za navidezno primerjajočim idem stoji et, ac, atque = kakor, kot: si quaeratur, idemne sit pertinacia et perseverantia Ci., haec eodem tempore Caesari mandata referebantur et legati … veniebant C., non idem ipsis expedire et multitudini N., non eadem nobis et illis necessitudo impendet S., virtus eadem in homine ac deo est Ci., idem valere debet ac si pater indicaret Ci., Gallorum eadem atque Belgarum oppugnatio est haec C.; redko ut, quam, quasi: eisdem fere verbis, ut actum disputatumque est Ci., eandem potestatem, quam si lata esset lex Ci., sensu amisso fit idem, quasi natus non esset omnino Ci.; nam. primerjalnih part. tudi relat. zveza: servi … , qui et moribus isdem essent, quibus (= kakor) domini, et … Ci., earum rerum, quas ego gessi, non est eadem fortuna … , quae illorum, qui … Ci., aspicit hunc oculis isdem, quibus nuper viderat secreta Minervae Ci.; neklas. s cum: in eadem mecum Africa geniti L. z menoj = kakor jaz, eodem mecum patre genitus T.; skoraj le pesn. (po grškem zgledu) z dat.: unus Homerus sceptra potitus eadem ut iis sopitu' quietest Lucr., invitum qui servat, idem facit occīdenti H. ravna prav tako kot morilec, eadem nobis iuratus O. isto z nami (= kakor mi); v prozi le enkrat pri Ci. ep.: quod non idem illis censuissemus in enkrat pri Iust.: virgines in eundem ipsis morem … exercebant. — Obl. eādem in eōdem, gl. ti besedi.

Opomba: Nom. pl. masc. tudi īdem in eidem; dat. in abl. pl. tudi īsdem in eisdem; abl. sg. e͡odem V. (Ecl. 8, 81) in e͡adem V. (Aen. 10, 487) beri trizložno; v rokopisih nom. sg. masc. tudi isdem in pogosteje eidem.

industríjski industrial

industríjska banka industrial bank
industríjska dežela, država industrial country
industríjske delnice industrial shares pl, industrials pl
industríjska firma industrial firm
industríjski kartel (koncern, monopol, okoliš) industrial cartel (concern, monopoly, area)
industríjski kralj, veljak industrial leader, captain of industry, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko mesto industrial (ali manufacturing) town
industríjski obrat industrial (ali manufacturing) plant
industríjske obveznice industrial bonds pl
industríjske odplake industrial effluent
industríjsko organizacijsko planiranje industrial engineering
industríjski magnat pogovorno big shot, ZDA pogovorno tycoon
industríjsko podjetje industrial enterprise (ali undertaking), factory, plant, works pl
industríjski potencial industrial potential
industríjsko podorčje industrial area (ali region)
industríjski plin industrial gas
industríjski proizvod industrial product, manufacture
industríjska proizvodnja industrial production, industrial output
industríjska psihologija industrial psychology
industríjske rastline plants pl used for industrial purposes
industríjska razstava industrial exhibition
industríjska revolucija industrial revolution
industríjsko središče industrial centre
industríjski sejem industries fair
industríjska strokovna zveza ZDA industrial association
industríjska šola industrial school
industríjska veja branch of industry, manufacturing branch, industrial division
industríjska zbornica chamber of industry
industríjska četrt (mestna) industrial estate

ita, adv. (iz demonstr. debla i [gl. is]; prim. skr. iti, ittham tako, lat. item).

I. tako, na ta način, potemtakem (= potem, torej),

1. samo zase
a) pri glag.: multi antea ius ita dixerunt Ci., cum ita rem exposuissem Ci., tot annos ita vivo Ci., ita res se habet Ci., scriptum enim ita dicunt esse Ci., quoniam ita vis Ci., te ita velle certe scio Ci., ita tempestas ferebat Ci., ita a pueritiā fui S., ut ita dicam Suet., ita aiunt Ter., immo ita volo Ter., ita spero quidem Ter.
b) pri adj. in adv.: sunt ea perampla sed non ita (tak(ist)o) antiqua Ci., ita paratus venisti Ci., si tibi ita penitus inhaesisset ista suspicio Ci.

2. z načinovnim stavkom, in sicer
a) s komparativnim: Cn. Pompeius ita cum C. Iulio contendit, ut tu mecum Ci., est ita, ut dicitur Ci., ut frumenta nata sunt, ita decumae veneunt Ci., non ita amo, ut sani solent homines Pl., ita vero, Quirites, ut precamini, eveniat Ci., ut enim magistratibus leges, ita populo praesunt magistratus Ci.; nam. ut nastopa tudi sicut L., prout Ci., ut (uti) si Ci., Ter., quomodo, quo pacto, quemadmodum Ci., quasi, tamquam Ci., quam Lucr., Pr., veluti Iust., qualis Q.; ita služi tudi v premeno pri naštevanju: Hercules ut Eurysthei filios, ita suos configebat sagittis Ci. tako … kot tudi.
b) s konsekutivnim stavkom: ita tulit calamitatem, ut eum nemo querentem audierit N., ita se gessit in tribunatu, ut … Ci., ita flagrare coepit amentiā, ut … Ci. —

II. occ.

1. (kot odgovor) tako! tako je! da! seveda! kajpada! gotovo!: est ita, iudices, ut dicitur! Ci., immo, ita est Ci., ita est, Lucili Sen. ph., ita, ut dicis Ter., non est ita Ci., S. ali non ita Ci. = ne; samo ita: Davus ne? ita! H., an me ad Antonii aestimationem revocaturus es? ita! inquit, ad M. Antonii! Ci., quidnam, inquit Catulus, an laudationes? ita, inquit Antonius Ci., haecine tua domust? ita, inquam Ter., meus fraterne? ita Ter.; pogosto v zvezi: ita prorsus, i. vero, i. profecto, i. enimvero, i. plane Ci., Pl., Lact.

2. (uvaja to, kar sledi) tako(le), na ta(le) način: qui heres institutus esset ita, mortuo postumo filio Ci., in tertio de Oratore ita scriptum est: In perpetua autem oratione … Q., haec ita digerunt: Primum sensum … , secundum … , tum … Q.; z ACI: institui ita: fortiter esse agendum Ci., id omen ita acceptum est: terminum immotum firma cuncta portendere L., ita scripsit ad me: sibi meam condicionem maximo adiumento fuisse Ci.

3. (povzema prejšnje misli) tako, na tak način, potemtakem, pritemtakem, obtemtakem: ita civitas sociorum duabus mulierculis vectigalis fuit Ci., ita navis Haluntinorum capitur Ci., ita sic armatus in Tiberim desilit L., adulescens aegrotavit et ita est mortuus Ci., virtus actuosa et deus vester nihil agens; expers virtutis igitur, ita ne beatus quidem Ci., dextrā laevāque a portā Collinā, illinc ab Naeviā redditus clamor. Ita caesi in medio praedatores L., ita Iovis illud sacrificium per hanc rationem Theomnasto datur Ci., ita legati comiter dimissi L., si igitur non sunt, nihil possunt esse: ita ne miseri quidem sunt Ci.

4. (omejuje) tako, s (pod) tem pogojem, na ta način, če, ako, kolikor: duo consules ita missi, ut alter regem persequeretur, alter provinciam tueretur Ci., pax ita convenerat, ut fluvius Albula finis esset L., secunda persona ita, ut proxima esset Epaminondae N.; redko negativno: ita admissi sunt, ne tamen iis senatus daretur L. sicer pripuščeni, toda ne da bi … ; s kondicionalnim stavkom: honesta oratio, sed ita, si bonos cives salvos velis Ci. toda le tedaj, če …

5. (v želelnih stavkih) kakor resnično želim, da: ita mihi salvā re publicā perfrui liceat, ut … Ci., ita me di ament, ut … Pl., ita vivam, ut sumptus facio Ci.; skrajšano kot vrinjeni stavek: ita vivam Ci. kakor resnično želim živeti, kakor resnično živim, ita me di iuvent Ci. tako mi pomagaj bog. —

III. Posebni stalni izrazi. Kot živahno vprašanje se uporablja

1. quid ita? kako to? zakaj pa? (deloma samo zase, deloma v stavku): quid ita Flavio sibi cavere non venit in mentem? Ci., quid ita non profers? Ci.

2. itane? ali (jeli) je tako? torej res?: itane censes, an … ?, itane vero? Ci. —

IV. stopnjevalno: tako, tako zelo: ita diligenter morem gerunt Cu., ita apte (signa) in scaphiis includebat, ut … Ci., res ita notas, ita testatas, ita magnas, ita manifestas, ut … Ci., an ita parva est pecunia? Ci., cum id ita perspicuum sit Ci., ita ea laus praeclara est Ci., ita fatuus et amens es Ci.; poseb. za nikalnicami: non ita multum provectus Ci. ne prav daleč, non ita multum tecum fuit Ci., nec ita multo post Ci., non ita magno vendidisti Ci., non ita multis ante annis Ci., neque ita longo intervallo Ci., haud ita longe aberat N., neque ita commode rationem reddido Ci. ne prav lahko, haud ita magnā manū N., non ita multum moratus C.

izvózen export

izvózno blago exports pl
izvózni artikel export item
izvózna carina (firma, trgovina) export duty (firm, trade)
izvózni oddelek (presežek, trgovec) export department (surplus, merchant)
izvózno dovoljenje export permit

konkurénčen (cena) competitive, keen; (ki gre v prodajo) marketable; (zmožen konkurirati) able to compete; (tvrdka, industrija) competing, rival

po konkurénčnih cenah at competitive prices
konkurénčni boj competitive struggle, trade rivalry
konkurénčna firma rival firm
konkurénčni razpis call for tenders
konkurénčno podjetje rival business concern

labō -āre -āvī -ātum (lābī; prim. plăcēre poleg plācāre, sedēre poleg sēdāre; klas. so le obl. iz prezentovega debla)

1. (za)majati se, omahniti (omahovati), vagutati, nagniti (nagibati) se k padcu, hoteti pasti, zače(nja)ti padati: nulla ex parte lababat signum Ci., labat ariete crebro ianua V. se majejo zaradi pogostih sunkov (naletov) z ovnom, trementi genua labant V. utripljejo, se šibijo, labant cunei, vincula O., labant naves O. se zibljejo, labantem aciem videre L. ali sustinere T. omahujočo, Torquato rara gloria, … non labasse sermone Plin. da se mu jezik (v pijanosti) ni spotikal (zapletal); pesn.: littera labat O. ni trdna, ni pisana s trdno roko, je okorna; pren.: omnia tum vero vitaï claustra lababant Lucr.

2. metaf.
a) (glede na obstoj) negotov (nestalen) biti, po zlu iti, pešati, pojemati, propasti (propadati), (z)rušiti se: si res labat, … amici conlabascunt Pl., omnes rei publicae partes aegras et labantes sanare et confirmare Ci., sustinuisse labantem fortunam populi Romani L., labante iam causā decem virorum L., labante iam re L. ko se je sreča že umikala, ko je sreča že odpovedovala, labante egregiā quondam disciplinā L. ko se je strogorednost rušila, memoria labat L., Gell. ni zanesljiv, cum res Troiana labaret O. ko se je rušila, ko je propadala, piger labante languore oculos sopor operit Cat. lenobni spanec se spušča na oči, ki zaradi utrujenosti niso več pozorne, labante iam Agrippinā T. ko je bila moč Agripine že skoraj zatrta, labanti spiritu Ap.
b) (v mišljenju) omahovati, neodločen (negotov) biti: labamus mutamusque sententiam Ci., cum ei labare M. Antonius videretur Ci. da omahuje, eae (cohortes) quoque labare dicuntur Ci. baje nameravajo odpasti, donec labantes consilio patres firmaret H. dokler ni neodločnih očetov z nasvetom pripravil do trdnega sklepa, apparuit labare plebis animos L. ali ubi primum labare regis animum sensit L. da ljudstvo (kralj) omahuje v svojem mišljenju, toda: deinde … labare animi (srčnost) coeperunt L.; tako tudi: hostium animi labare … coeperunt Ci., animumque labantem impulit V., volgi labantia corda V., mens labat Cels., in dubio pectora nostra labant O., cur labat ambiguo spes mihi mixta metu? O., labare iis adversus Poenum fidem senserat L., fides sociorum, quae ad eam diem firma steterat, tum labare coepit L., postquam vulgatum erat labare Germanici exercitus fidem T., quis (= quibus) aegra lababat ambiguo sub Marte fides Sil.

libellus -ī, m (demin. liber)

I. lubje, ki so ga uporabljali za pisalne table: levis in aridulo malvae descripta libello Cinna ap. Isid. —

II.

1. knjiga, knjižica, spis(ek), (literarno) delo (delce): scripsi etiam illud quodam in libello Ci., libellos de contemnenda gloria scribunt Ci., libellis eum palaestraeque operam dare L., Cicero in ioculari quodam libello Q.; v pesnitvah: meo citus haec subscribe libello H., comīs garrire libellos H. lične veseloigre (komedije), quoi dono lepidum novum libellum … ? Cat.; meton. v pl. knjigarn(ic)a: quaesivimus … te in circo, te in omnibus libellis Cat., libelli, campus, porticus, … haec essent loca semper Mart.

2. meton. po vsebini spisa
a) zapis(ek), zaznamba, zaznamek, zabeležba, (za)beležka, beležnica, zapisnica, zapiski, seznam, zvezek, dnevnik: l. mandatorum Ci., libelli nominum vestrorum huius in manibus erant Ci., nisi forte, si quid memoriae causa rettulit in libellum (v beležnico), id numerabitur in actis Ci., an in … libellis … acta Caesaris firma erunt? Ci., pessimae vero consuetudinis, libellis esse contentum, quos … Q., ex libello respondere Plin. iun.
b) pritožna vloga, tožbni spis, (ob)tožba, pritožba, ovadba, prijava: componunt ipsae per se formantque libellos Iuv., libellum alicui dare (pri kom podati) Fl., libelli coniurationem nuntiantes dati Vell., in scrinio eius datus a Caro de me libellus inventus est Plin. iun., recitavit libellum disertum et gravem Plin. iun., rationem tradit, qua huius modi libelli formandi sunt Dig.
c) pismena prošnja, peticija; spomenica: commotus Atticus libellum composuit Ci. ep., supplicibus dominum lassare libellis Mart., libellos signare Suet. ali subnodare Plin. prošnje podpis(ov)ati = odgovoriti (odgovarjati) na prošnje, rešiti (reševati) jih, a libellis (sc. homo) Suet. = libellensis; non illi in libellis laudationem decretam miserunt Ci., epistulae … , quas primus videtur ad paginam et formam memorialis libelli convertisse Suet.
d) spored, program, pismeno povabilo h kaki slavnosti, predavanju idr.: gladiatorum libelli Ci. sporedi gladiatorskih iger, subsellia conducit et libellos dispergit T. razpošilja sporede predavanja.
e) javno naznanilo, razglasitev, razglas, nabit (razobešen) oglas, naznanilo, objava, obvestilo, lepak, plakat: edebat per libellos circum tribum missos scriptura brevi: Caesar dictator illi tribui Suet.; poseb. deicere libellos sneti oglase, nabite na posestvih zadolžencev, na katerih je pisalo, da so posestva zasežena in na prodaj = zasego posestev preklic(ev)ati: libellos Sex. Alfenus, procurator P. Quinti, … deicit Ci., suspensis amici bonis libellum deicio Sen. ph.
f) pismo, pisanje, dopis: libellum ipsius habeo, in quo est … Ci., ut ex libellis eius animadverti Brutus in Ci. ep., libellum (libellos) dare (napisati, izdati, od sebe dati) Aug., libellum repudii dare Aug., Vulg. razporočno (razvezno, ločitveno) pismo.
g) sramotilni spis, pamflet, paskvil, zabavljica: primus Augustus cognitionem de famosis libellis specie legis eius tractavit T., sparsos de se in curia famosos libellos non expavit Suet., libellos aut carmina ad infamiam alicuius sub alieno nomine edere Suet.
h) pismeno potrdilo, potrdilnica, poverilnica, izkazilo, izkaznica, spričevalo: significent id libello manu suā subscripto Paul. (Dig.).

longīscō -ere (incoh. iz longus) dolg posta(ja)ti, podaljš(ev)ati se: neque corpora firma longiscunt quicquam Enn. ap. Non., cum soles eadem facient longiscere longe Enn. ap. Non.; prim. langīscō.

majáv shaking; shaky; tottering; unsteady; tottery; (razmajan) ramshackle; (pohištvo) rickety; vacillatory

majáva firma a shaky firm
majáva roka a shaking hand
majáv stol a rickety chair
majáva vlada a tottering government
majáv zob a loose tooth

Mitarbeiter, der, sodelavec; einer Firma: delavec

Mitarbeiterin, die, sodelavka; einer Firma: delavka

mittelständisch Betrieb, Firma: srednjevelik

namésto

A) prep. invece di; invece che; in vece:
napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
podpiši namesto mene firma in vece mia
znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario

B) konj. invece di:
namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando

navidez|en (-na, -no) imaginär, scheinbar; virtuell; fiktiv; Schein- (boj das Scheingefecht, dobiček der Scheingewinn, kup der Scheinkauf, napad der Scheinangriff, oče der Scheinvater, plod die Scheinfrucht, posel das Scheingeschäft, razlog der Scheingrund, upor der Scheinwiderstand, zakon die Scheinehe, brejost die Scheinträchtigkeit, firma die Scheinfirma, moč die Scheinleistung, pogodba der Scheinvertrag, rešitev die Scheinlösung, deblo der Scheinstamm, gibanje die Scheinbewegung)
navidezna svetlost scheinbare Helligkeit
navidezna velikost scheinbare Größe
navidezni račun die Pro-Forma-Rechnung
rastlinstvo, botanika Schein-