Franja

sónčen (-čna -o) adj.

1. del sole, da sole, solare; soleggiato, assolato; knjiž. aprico, solatio:
sončna svetloba, toplota la luce, il calore del sole
sončni mrk eclissi solare
sončni vzhod, zahod il sorgere, il tramonto del sole
sončen dan giornata di sole
sončno pobočje pendio solatio
sončna kopel bagno di sole
astr. sončna krona corona solare
med. sončna kura elioterapia
sončna očala occhiali da sole
sončna ura meridiana
sončna celica, plošča cellula, pannello solare
sončni kolektor collettore solare
sončni sistem sistema solare

2. pren. felice, bello, splendente, allegro, luminoso, radioso:
sončni dnevi mladosti i giorni felici della giovinezza
sončni nasmeh un sorriso radioso
Sončni kralj il re Sole (Luigi XIV)
zdrobiti koga v sončni prah annientare, annichilire qcn.
pog. šalj. biti zaposlen pri sončni upravi essere senza lavoro, disoccupato
astr. sončni ciklus, krog ciclo solare
poletni, zimski sončni obrat solstizio d'estate, d'inverno
sončni veter vento solare
sončne bakle fiaccole solari
sončna erupcija eruzione solare
sončne pege macchie solari
sončno leto anno solare
fiz. sončni spekter spettro solare
sončna zaslonka parasole
meteor. sončni dvor, sončni halo alone solare
zool. sončni ostriž persico sole (Lepomis gibbosus)
obl. sončni plise plissè soleil

αὐλή, ἡ [Et. sor. s hom. ἰαύω, ἰαῦσαι, sor. s kor. wes, gl. ἄστυ] 1. zagrajeno dvorišče, ograja (zid) okrog dvorišča, staja za živino. 2. dvor, hiša, predsoba, veža, palača, stanovanje.

βασίλειος 3 in 2, ion. βασιλήιος; poet. fem. βασιλίς, ίδος, ἡ; ep. in poet. βασιληίς, ίδος kraljev, kraljevski, ἡ βασιλίς kraljica; τὸ βασίλειον a) kraljeva palača, dvor, prestolnica, kraljevi šotor; b) kraljevi zaklad, kraljeva blagajna.

δικαστήριον, τό sodni dvor, (porotno) sodišče.

δόμος, ὁ [Et. kor. demā, graditi] 1. a) (z)gradba, stavba, poslopje, soba za moške, stanovanje, hiša, dvor; b) rodbina, rod, družina, domača hiša, hišno gospodarstvo, domovina. 2. plast, vrsta, stena. – adv. δόμονδε domov, v hišo.

ἔπ-αυλις, εως, ἡ (αὖλις) stanovanje, dvorišče, bivališče, posestvo, zemljišče, tabor, dvor NT.

ἕρκος, ους, τό [Et. lat. sarcio, ire, sarcina, sartor] 1. ograja, plot, zid, meja, dvor, dvorišče, obkop, utrdba; ὀδόντων ozobje, usta, σφραγῖδος zaklep pečata. 2. odpor, varstvo, bramba, zaščita, zaslomba τινός. 3. zanka, mreža, kletka; omreženje, zaseda, izdajstvo; χρυσοδέτοις ἕρκεσι γυναικῶν po izdaji ženske, ki je bila z zlatom podkupljena.

εὐ-πατέρεια, ἡ (πατήρ) ep. poet. hči plemenitega očeta, plemenita; αὐλή dvor plemenitega očeta.

θεραπεύω [fut. med. s pas. pom.] 1. a) služim, sem uslužen, strežem, skušam koga pridobiti, pridobivam, pomagam komu, prijazno ravnam s kom; b) cenim, spoštujem, častim θεούς; c) (po)klanjam se, dvorim komu, prilizujem se, laskam se τινά, θύρας hodim na dvor se poklanjat. 2. a) pazim na koga, skrbim za kaj, oskrbujem, gojim, negujem kaj τί, τινά, ὅτi, ὅπως, acc. c. inf., ἡδονήν udajam se, robujem; b) obdelujem γῆν; c) odstranjujem kaj od koga, NT zdravim νόσον, τινὰ ἀπό τινος od česa; pass. ozdravim (-eti); d) τοὺς ὑπέρ ἐχθρῶν καιρούς dajem sovražnikom ugodno priložnost; e) izobražujem ψυχήν; θεραπεύομαι εἴς τι skrbno se izobražujem za kaj.

θύρα, ἡ, ion. θύρη [Et. idevr. dhurā, deblo dhwer, dhwor, dhwr̥; lat. foris, pl. fores; slov. duri (strslov. dvьri iz dhwr̥-); lat. foras (iz dhworā), forum iz dhworom, slov. dvor] 1. duri, vrata, vratnica; adv. θύρῃσι, θύρηθι, θύρηφι, dor. θύρᾱσι zunaj, pred vrati, ep. θύρηθε in at. θύρᾱθεν od zunaj, iz tujine, zunaj, θύραζε ep. poet. vun skozi vrata, zunaj, izven česa. 2. hiša, stanovanje, kraljevi dvor, palača, dvorni šator, τὰς θύρας θεραπεύω poklonim se na dvoru, ἐπὶ ταῖς βασιλέως θύραις na kraljevem ali perzijskem dvoru, v sredi dežele, οἱ ἐπὶ θύραις βασιλέως kraljevi dvorniki. 3. dostop, pristop, vhod, prag, meja; δίφρου vratca pri kočiji, ἐπὶ ταῖς θύραις τῆς Ἑλλάδος na pragu Grške, v največji bližini. 4. deska, plošča.

πραιτώριον, τό (lat praetorium) palača rimskega namestnika, vojašnica ali šator cesarske telesne straže, kraljevi dvor NT.

προνώπιον, τό poet. (pred)dvor, veža, lopa, preddverje.

πρό-πυλα, τά (πύλη) προπύλαια, τά 1. preddverje, dvor, lopa, veža pred templjem. 2. v Atenah: τὰ προπύλαια τῆς ἀκροπόλεως vhod k atenskemu gradu.

στα-θμός, ὁ (ἵστημι) [pl. οἱ σταθμοί in τὰ σταθμά] 1. stojišče, bivališče; a) hlev, staja, σταθμόνδε v hlev; b) dvor(ec); c) stanovanje, poslopje; d) postaja, postajališče, počivališče, prenočišče, σταθμὸν ποιέομαι ustavim se, postojim; e) pot med dvema postajama, pot enega dne, dnevni pohod. 2. stojalo, steber, podboj. 3. a) utež, teža:; b) tehtnica.

гостиница f hotel, gostilna
гостиный двор tržnica

заезжий
заезжий артист gostujoči, potujoči umetnik, igralec;
заезжая труппа igralska družina na gostovanju;
заезжий двор gostilna s prenočiščem;
заезжий (человек) potnik, tujec

конный konjski, konjeniški; m konjenik;
к. двор konjušnica;
к. завод žrebčarna;
конная тяга konjska vprega

попятный
идти на п. двор snesti besedo, spremeniti mišljenje, ne izpolniti obljube

проходной (ki rabi) za prehod, prehoden;
п. двор prehodno dvorišče;
п. дом hiša s prehodom;
проходная кишка odvodno črevo

птичий ptičji; perutninski;
п. двор prostor za perutnino; kurnik;
с птичьего полёта iz ptičje perspektive